Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je z razpisom za izbiro koncesionarjev za sežiganje komunalnih odpadkov odprlo pomembno vprašanje, ali bo Slovenija del svojih odpadkov končno obdelovala doma. Prijavo sta že potrdila Maribor in Ljubljana, država pa namerava podeliti tri koncesije za skupno 140 tisoč ton odpadkov letno. Za eno območje se pričakuje, da bo koncesija pripadla obstoječi sežigalnici v Celju, interes za gradnjo novih objektov pa sta jasno izrazili štajerska prestolnica in glavno mesto.

Maribor stavi na energijo in nižje stroške

V Mariboru bi objekt za energijsko izrabo odpadkov stal na Teznu, ob sortirnici Snaga. Projekt po besedah župana Saše Arsenoviča pomeni dvojno priložnost – rešitev izziva odpadkov, ki jih danes drago izvažajo v tujino, in hkrati nov vir energije za mesto. »Celje ima zaradi delujoče sežigalnice najnižjo ceno ogrevanja. Če bi danes tak objekt stal tudi pri nas, bi bile cene ravnanja z odpadki in ogrevanja nižje,« je poudaril mariborski župan. Toploto iz sežiga bi vključili v sistem daljinskega ogrevanja ter jo uporabili za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, ob tem pa proizvajali tudi električno energijo.
Direktor Javnega holdinga Maribor Andrej Rihter opozarja, da je izvoz odpadkov vse bolj zahteven in dražji. Lansko zapiranje meja za prevzem odpadkov je povzročilo rast cen in celo kopičenje odpadkov. Ker Maribor nima lastne deponije, je odvisen od zunanjih prevzemnikov. Prav zato sta Energetika Maribor in Snaga ustanovili projektno podjetje EIOM, ki naj bi zagotovilo transparentno vodenje projekta.

Manj plina, več krožnega gospodarstva

Direktor Energetike Maribor Jože Hebar poudarja, da bi toplota iz energijske izrabe odpadkov pomagala zmanjšati odvisnost od zemeljskega plina ter ohraniti cene ogrevanja na sprejemljivi ravni. Strokovno podporo projektu daje tudi univerza. Niko Samec s Fakultete za strojništvo meni, da danes obstajajo preverjene tehnologije, ki izpolnjujejo stroge okoljske standarde. Po njegovih besedah bi tak projekt dopolnil manjkajoči člen v verigi krožnega gospodarstva.

Tudi Ljubljana odločno v projekt

Prijavo je potrdila tudi Ljubljana. Župan Zoran Janković je poudaril, da morajo občine za svoje odpadke poskrbeti same. V prihodnjih tednih naj bi župani zainteresiranih mest projekte javno predstavili. Odločitev ministrstva bo tako pomembno vplivala na prihodnje ravnanje z odpadki v Sloveniji – in na energetsko sliko mest, ki si želijo manj odvisnosti od tujine ter več nadzora nad lastnimi viri.

V Velenju sežiga odpadkov ne bo

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol pravi, da v tem sklopu podeljevanja koncesij sežigalnice v Velenju zagotovo ne bo. »Gre za odločitev, ki sega še v prejšnjo vlado, da bosta novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru, če bo to sprejemljivo za tamkajšnje prebivalce. Iz tega razloga se niti kot občina niti kot regija nismo priglasili za to sežigalnico. V preteklosti smo v Šaleški dolini že imeli izkušnjo s sosežigom, ki je jasno pokazala, da tukajšnji ljudje dajejo prednost ekologiji in skrbi za okolje, zato je treba takšne investicije temeljito premisliti in argumentirati, saj za naše ljudi vsak tak projekt ni sprejemljiv, kar je tudi prav,« sklene Dermol. Toplotno energijo bodo tako v Šaleški dolini iskali z drugimi rešitvami, ki jih trg premore.