Ob tem Goličnik zagotavlja, da bo občina storila vse, kar je v njeni moči, da se višji stroški ne bi prevalil na končne uporabnike. »Čeprav interventni zakon predvideva dvig cen, skladno z 8. členom v višini inflacije, občina skupaj s KPV išče rešitve, da bi se uveljavitev podražitve preprečila ali vsaj časovno zamaknila. Po županovih besedah mora breme energetskega prestrukturiranja prevzeti država, saj gre za regijo, ki je zaradi zapiranja premogovnika in preobrazbe energetike že tako močno prizadeta. Če bi se podražitev začela izvajati že februarja, bi to pomenilo 2,7-odstotni dvig nabavne cene toplote. »Najti moramo druge mehanizme, da se to breme ne prenese na občane,« poudarja. Ob tem opozarja, da ga še bolj kot morebitna podražitev skrbi kopičenje izgub iz preteklih let v komunalnem podjetju, kar po njegovem predstavlja večji in dolgoročnejši problem. »Tu potrebujemo sistemsko rešitev,« dodaja in ponovno izpostavlja odgovornost države. Ta bo morala po njegovem mnenju zagotoviti dodatne kompenzacijske mehanizme, da bo energetsko prestrukturiranje in preobrazba sistemov ogrevanja v Šaleški dolini potekala pravično za vse občanke in občane.

Spomnimo: Komunalno podjetje Velenje (KPV) je 6. januarja letos prejelo obvestilo Termoelektrarne Šoštanj o predlagani spremembi nabavne cene toplotne energije. Doslej veljavna cena znaša 47,76076 EUR/MWh, nova predlagana cena pa 49,05030 EUR/MWh, kar pomeni povišanje za 1,29 EUR na megavatno uro. Zato je KPV pozvalo TEŠ, naj se predlagani dvig cene ne uveljavi  ali vsaj zamakne za mesec dni, torej na 1. februar letos.  Ker toploto iz TEŠ uporabljamo za daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini, uveljavitev višje cene vpliva na stroške Komunalnega podjetja Velenje in posledično tudi na končne uporabnike. Po trenutnih ocenah bi uveljavitev nove cene pomenila približno 342.000 EUR  letnega dodatnega stroška, pri čemer gre za podatek poslovnega plana 2026, strošek pa bo odvisen od dejanske porabe toplote v letu 2026.