S 1. januarjem letos je začel veljati novi zakon o gostinstvu, ki pomembno posega tudi na področje kratkotrajnega oddajanja stanovanj. Nameni zakonodajalca so večja preglednost, zaščita stanovanjske politike in zmanjševanje negativnih vplivov turizma na lokalna okolja, a zakon že zdaj sproža burne odzive sobodajalcev in lastnikov nepremičnin.

Ena nepremičnina, en nastanitveni obrat

Zakon določa, da je lahko v posameznem stanovanju registriran le en nastanitveni obrat – apartma, soba ali počitniška hiša, tudi če ima več enot. Skupno število nastanjenih oseb ne sme presegati 15, pri čemer mora imeti vsaka oseba na voljo najmanj osem kvadratnih metrov uporabne površine.

Časovne omejitve po meri občin

Ključna novost je časovna omejitev oddajanja na 60 dni letno v občinah, v katerih primanjkuje stanovanj. Vlada bo z uredbo določila seznam takšnih občin, ki bo veljal dve leti. Občine bodo lahko po opravljeni analizi omejitve omilile ali razširile – najmanj na 30 in največ na 270 dni v letu. Omejitve se bodo začele uporabljati šele po 1. januarju 2027, in sicer v občinah z največjim tveganjem negativnih vplivov turizma.

Brez soglasij ne bo šlo

Za opravljanje dejavnosti bodo potrebna soglasja lastnikov in sosedov. V večstanovanjskih stavbah bo potrebno soglasje solastnikov z več kot 75-odstotnim deležem, vključeni pa morajo biti tudi vsi neposredni sosedi. Soglasja bodo veljavna tri leta. Obvezna bo tudi objava datuma začetka oddajanja na oglasni deski ter nalepka na vratih stanovanja, ki bo brezplačno na voljo na SPOT-točkah.

Donosna, a slabo nadzorovana dejavnost

Na ministrstvu za gospodarstvo poudarjajo, da kratkotrajno oddajanje v Sloveniji ni več delitvena ekonomija, temveč tržna dejavnost z visokimi donosi. Študije kažejo na hitro rast ponudbe – število nepremičnin na platformi Airbnb se je med letoma 2015 in 2019 povečalo za skoraj štirikrat, kar po mnenju ministrstva predstavlja nelojalno konkurenco klasičnim nastanitvam in spodbuja sivo ekonomijo.

Ostri odzivi sobodajalcev

Združenja sobodajalcev in lastnikov nepremičnin zakonu ostro nasprotujejo. Opozarjajo na normativni kaos, pomanjkanje podzakonskih aktov in grožnje z globami do 6.000 evrov. Trdijo, da zaradi neskladnosti slovenske zakonodaje z evropsko regulativo več kot 4.000 ponudnikom po 20. maju letos grozi izbris z oglasnih portalov (Airbnb, Booking.com). Od vlade zahtevajo moratorij na sankcije ter nujen sestanek z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvom za solidarno prihodnost, saj menijo, da zakon ogroža enega od tradicionalnih stebrov slovenskega turizma.

Kakovost bivanja pred vsem

Državni sekretar Matevž Frangež odgovarja, da zakon ne prepoveduje dejavnosti, temveč uvaja red in upošteva lokalne posebnosti. Ob letošnji osemodstotni rasti turizma so v nekaterih okoljih negativni vplivi na kakovost življenja domačinov že preveliki, zato je po njegovih besedah ukrepanje nujno.