Slovenska mesta se segrevajo hitreje od svetovnega povprečja. Po podatkih inštituta Crowther Lab naj bi se poletne temperature v Ljubljani do leta 2050 zvišale kar za osem stopinj Celzija, s čimer se prestolnica uvršča med najbolj ogrožena mesta v analizi 520 svetovnih urbanih središč. V takšnih razmerah drevesa niso več le estetski dodatek, temveč ključna infrastruktura, enako kot bolnice, šole ali ceste, meni Tatjana Greif iz stranke Levica.
Drevesa hladijo mestni zrak, zadržujejo meteorno vodo, filtrirajo onesnaženje in blažijo posledice vse pogostejših vremenskih ekstremov. Prav zato želi Predlog zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju (ZVZDFUO), ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina Levica, okrepiti njihovo pravno zaščito.
Katera drevesa bi bila zaščitena?
Temelj novega zakona je jasna meja varstva. Zaščitena bi bila vsa drevesa, katerih obseg debla na višini 1,3 metra presega 40 centimetrov, kar pomeni premer približno 12,7 centimetra. To vključuje tudi relativno mlada drevesa, stara okoli deset do petnajst let, in bistveno razširja krog varovanih dreves v mestnih vrtovih, atrijih in na javnih površinah.
Za primerjavo: Dunaj uporablja enak prag, medtem ko Berlin in München drevesa ščitita šele pri obsegu 80 centimetrov. V Levici pojasnjujejo, da so se za nižji prag odločili zavestno – z namenom zaščititi čim več urbanih dreves.
Zasebna lastnina in javni interes
Ker večina dreves v mestih raste na zasebnih zemljiščih, zakon posega tudi v lastninsko pravico. Predlagatelji se pri tem sklicujejo na ustavo, ki določa, da mora imeti lastnina tudi ekološko funkcijo. Zakon se sicer ne nanaša na gozdove, ki ostajajo pod režimom Zakona o gozdovih.
Motnje, kot so senca, listje ali cvetni prah, zakon obravnava kot običajne imisije. Če drevo ni nevarno, posek zgolj zaradi nevšečnosti ne bo dovoljen, samovoljen poseg pa bo sankcioniran.
Dražja gradnja in obvezna nadomestila
Posek bo mogoč le izjemoma, denimo zaradi bolezni ali nevarnosti. Če bo lastnik drevo odstranil zaradi gradnje, bo moral dokazati, da prilagoditev projekta ni mogoča. Če bo posek dovoljen, sledi obvezna nadomestna saditev po formuli eno novo drevo na vsakih 15 centimetrov obsega posekanega drevesa. Ker zakon zahteva velike sadike, strošek hitro preseže več sto evrov, ob pomanjkanju prostora pa še denarno nadomestilo.
Konec obglavljanja in breme za občine
Predlog prepoveduje tudi nestrokovno obglavljanje dreves in uvaja obvezno uporabo arborističnih standardov. To bo izboljšalo varnost, a tudi podražilo vzdrževanje. Poseben izziv čaka občine, ki bodo morale vzpostaviti zeleni kataster in zagotoviti nadzor. Čeprav državni proračun ne bo obremenjen, bodo stroški in kadrovske težave ostali na lokalni ravni. Prihajajoči zakon tako odpira temeljno razpravo: koliko je skupnost pripravljena plačati za bolj zdrava in odporna mesta prihodnosti.
Upravljanje z drevnino v Velenju
V Velenju pa so tokrat pred predlagatelji zakona, saj je MO Velenje kot prva in edina občina v Sloveniji pripravila obsežen in strokovno zasnovan »Načrt za upravljanje z drevnino«. Ta načrt na enem mestu združuje analizirane podatke, standarde, protokole in strategije za odgovorno upravljanje celotne mestne drevnine.
Načrt temelji na dveh glavnih sklopih: načrtovanju sajenja novih dreves ter strokovnem vzdrževanju in negi obstoječe drevnine ter v drugem delu na natančnih navodilih za obrezovanje, sanaciji poškodb ter negi dreves v različnih razvojnih fazah. Načrt vključuje tudi smernice za zaščito dreves na gradbiščih, tehnične zahteve za izvajalce vzdrževanja ter protokole za redni in izredni monitoring, ki zagotavljajo pravočasno prepoznavanje tveganj in ustrezno ukrepanje.
