V sodobnem poslovnem okolju so za doseganje rezultatov bistvene hitrost, zanesljivost in digitalne spretnosti. Za doseganje hitrosti in zanesljivosti so na trgu na voljo informacijske rešitve, ki zagotavljajo optimizacijo poslovnih procesov. Med vsemi aplikacijami in računalniškimi programi se danes najlažje znajdejo mlajše generacije, ki jim delo z računalnikom in aplikacijami ne predstavlja večjih težav. Mladi izobraženi ljudje že v času šolanja pridobijo osnove in popotnico za delo z informacijskimi sistemi. Rojeni z dejstvom interneta, računalnika in pametnega telefona imajo bistveno prednost pred starejšimi zaposlenimi, ki dela s sodobno tehnologijo niso vajeni.
Starejši delavci so dragoceni
Ni nujno, da se tudi starejši na delovnem mestu ne morejo enakovredno ali bolje priučiti dela s sodobno tehnologijo. Starejši zaposleni v podjetje prinašajo bogate izkušnje, ki jih z digitalnimi znanji nadgradijo in tako postanejo še učinkovitejši. Njihovo razumevanje poslovnih procesov v kombinaciji z uporabo sodobnih tehnologij omogoča hitrejše reševanje problemov in optimizacijo dela. Poleg tega lahko delujejo kot zgled vrstnikom, saj pokažejo, da je učenje novih veščin mogoče v vseh življenjskih obdobjih. Ker znajo povezati tradicionalne pristope z novimi digitalnimi orodji, prispevajo k večji inovativnosti podjetja. Njihova vloga je dragocena tudi pri prenosu znanja – mlajšim lahko predajo izkušnje, hkrati pa se od njih naučijo digitalnih spretnosti, kar krepi medgeneracijsko sodelovanje.
Mladih ni dovolj
Demografska slika v Sloveniji kaže na nujnost izobraževanja starejših kadrov, saj mladih, ki bi zapolnili vsa delovna mesta, preprosto primanjkuje. Tudi mlajši delavci v celoti niso dovolj kompetentni za obvladovanje vseh izzivov na delovnem mestu, zato je vlaganje v starejše delavce pri nas nujno. Ni pa vseeno, kako se v podjetjih in organizacijah lotimo problema informacijske preobrazbe kadra.
Primer slabe prakse v šolstvu
Na začetku prejšnjega desetletja se je v šolstvu pojavil prvi resnejši korak v smer digitalizacije. Uvedeni so bili program E-asistent, digitalna redovalnica in e-učilnica. Starejši učitelji so imeli s to obliko dela precejšnje težave. Ogromno se jih je odločilo za predčasno upokojitev ali pa so bila njihova zadnja poklicna leta otežena. Nezadovoljstvo z načinom dela je prineslo padec storilnosti, zaposleni pa so namesto priložnosti videli predvsem ovire. Učitelji, ki so imeli digitalne kompetence, pa so nov način dela videli kot priložnost. Z veseljem so se dodatno priučili in pridobili novo digitalno znanje.
Rešitev je izobraževanje vseh zaposlenih
Ključno je, da podjetje ali organizacija zagotovi prijazno in postopno uvajanje novih orodij. Namesto hitrih intenzivnih tečajev se bolje obnesejo delavnice, ki temeljijo na praktičnih primerih iz vsakdanjega dela. Mentorski pristop, pri katerem mlajši sodelavci pomagajo starejšim, spodbuja sodelovanje in zmanjšuje odpor do sprememb. Pomembno je tudi, da se ustvarja pozitivno okolje, v katerem napake niso razumljene kot poraz, temveč kot del učenja. Dodatno motivacijo prinese spoznanje, da digitalne veščine ne povečujejo samo produktivnosti pri delu, temveč olajšajo tudi osebno življenje – od spletnih storitev do komunikacije z bližnjimi. Na ta način lahko starejši zaposleni postanejo enakovreden del digitalno usmerjene ekipe, podjetje pa pridobi bogate izkušnje, združene z novimi znanji.
