Velenje, 26. junija – Ob Velenjskem jezeru se je odvila edinstvena poletna izkušnja, ki je združila podjetniški utrip s sproščeno večerno atmosfero povabljenih podjetnikov. Poslovni Sunset je v objemu sončnega zahoda povezal podjetnike, ustvarjalce in vizionarje Savinjsko-šaleške regije ter simbolično zaokrožil spomladanski cikel Poslovnih espressov. Za organizacijo dogodka je poskrbela Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ), prvič v sodelovanju s kreativno ekipo Sound Garden. 

Vodja festivala Mateja Koren je vodila okroglo mizo, na kateri so se gostje Matej Zalar, ki je svojo poslovno zgodbo pričel v startup podjetjih, Maja Brelih Lotrič, direktorica družinskega podjetja Lotrič Meroslovje, ki danes deluje v osmih državah, in Mitja Osek, vodja razvojnih projektov in podjetnik iz regije, ki s svojo ekipo vstopa tudi na mednarodni trg, poglobili v aktualna vprašanja prihodnosti gospodarstva skozi prizmo umetne inteligence, inovacij in razvoja regije. Njihove vizije so ponudile pogled naprej – tako tehnološki kot človeški. 

Direktor SŠGZ Rok Plankelj je poudaril pomen poslovnih zajtrkov kot prostora za sodelovanje in rast. »Poslovni Sunset je znova potrdil, da zbornica danes ni več zgolj formalna institucija, temveč postaja živ prostor povezovanja, soustvarjanja in iskanja skupnih rešitev za prihodnost regije. Gradimo mostove med podjetnostjo, kulturo in lokalno skupnostjo, ker verjamemo, da so prav ti prepleti ključni za trajnostni razvoj,« je izpostavil Plankelj.

Najpomembneje je, da si v okolju, ki inovacije podpira

Matej Zalar je v pogovoru poudaril, da za zgodbami, ki na prvi pogled delujejo kot uspeh čez noč, pogosto stojijo leta, celo desetletja garanja, odrekanja in potrpežljivosti. »Moja podjetniška pot se je začela pred približno dvajsetimi leti, ko sem bil star osemnajst let,« se spominja. »Takrat smo razvijali prikazovalnike z zelo nizko porabo energije. Podjetje, ki je zraslo iz te ideje, deluje še danes in svoje izdelke, zaslone in dodatno programsko opremo uspešno prodaja po svetu.« 
Vmes je ustvaril še več startupov in se pred približno osmimi leti preselil v ZDA, v Silicijevo dolino. Tam razvija nove projekte. »Pred kratkim smo zasnovali sistem, ki pomaga mladim podjetnikom in startupom hitro ugotoviti, kakšen naj bo njihov produkt, kdo so njihovi kupci in koliko so ti pripravljeni zanj plačati. Zdaj ko smo pridobili tudi začetni kapital, bomo ta sistem ponudili trgu – predvidoma že čez mesec dni.« 

Neuspeh ni konec poti, temveč njen sestavni del

Ko govori o razlikah med podjetniškim okoljem v tujini in Sloveniji, izpostavi ključne razlike v odnosu do tveganja: »Dimenzije so seveda drugačne, a najpomembneje je to, da si v okolju, ki inovacije podpira. Tam, kjer razumejo, da neuspeh ni konec poti, temveč njen sestavni del. V Silicijevi dolini je povsem sprejemljivo, da stvar ne uspe, poskusiš znova, izboljšaš in greš naprej. Okolje pa ti kljub temu daje priložnost in podpira tveganje.« 
Zalar še dodaja: »V Sloveniji so ljudje pogosto bolj previdni. Težje se odločijo za uporabo novih tehnologij, ki še niso povsem preverjene. Po drugi strani pa v ZDA kupci pogosto želijo novosti takoj, ne moti jih, če kakšna funkcionalnost še ni popolna. Pomembno jim je, da so prvi. In tudi to je del procesa inovacij.« 
Danes Matej Zalar v Silicijevi dolini vodi nov startup, ki deluje globalno. Ob tem soustvarja tudi American-Slovenian Business Club, v katerem pomagajo slovenskim podjetjem in startupom pri vstopu na ameriški trg. »Gre za nekakšen ‘soft landing’ – podjetjem pomagamo najti povezave, investitorje, prve stranke, predvsem pa razumevanje trga. Zame osebno to ni bila odločitev čez noč. Že več kot petnajst let redno delam s podjetji v ZDA, pred sedmimi leti pa smo se s takratno ekipo odločili, da mora nekdo biti fizično tam, če želimo resno graditi prisotnost. Ameriški trg je bil za nas največji in naravno je bilo, da sem šel jaz,« pojasnjuje. 
Ob primerjavi startupov v Sloveniji in Silicijevi dolini izpostavi okoljske razlike: »V Sloveniji je več previdnosti, manj kapitala in tudi manj tolerance do tveganja. V Silicijevi dolini pa, ko nekdo zazna potencial, obstaja ogromno kapitala, ki to podpre, je pa tudi konkurenca bistveno večja. Trg je neusmiljen, a hkrati poln priložnosti.« 
Na vprašanje, kaj išče Amerika v Sloveniji, Zalar odgovori brez oklevanja: »Prodorne ideje in tehnologijo. Inženirsko znanje v Sloveniji je vrhunsko. Po tehnični plati smo zelo konkurenčni – tudi cenovno. Morda manjka poguma pri poslovnem delu. Tisti ‘go for it’ moment. Če hočeš biti prvi, moraš biti drzen in pripravljen na tveganje. In ja, moraš iti ven, moraš biti v svetu.«