Ljubno ob Savinji, 13. maja – Razvojna agencija Saša regije je uspešno organizirala strokovno konferenco o turizmu Dvig dodane vrednosti v turizmu v Savinjsko-šaleški regiji, ki je v središče postavila vprašanja kakovosti doživetij, pomena znanja in veščin ter ustvarjanja večje vrednosti za obiskovalce in lokalno skupnost. Dogodek je povezal ključne deležnike s področja turizma ter spodbudil konstruktivno razpravo s poudarkom o prihodnosti turizma v Zgornji Savinjski dolini z visoko dodano vrednostjo.
Konferenca, ki se je je udeležilo preko 90 deležnikov, je bila organizirana z namenom spodbujanja sodelovanja, izmenjave dobrih praks in krepitve odpornosti turističnega sektorja.
Kam v turizmu želimo?
Kot je uvodoma poudaril župan občine Ljubno ob Savinji, Franjo Naraločnik, je konferenca ponudila odlična izhodišča za delo vseh deležnikov v turizmu. Povezovanje znanja, kompetenc in identitete prostora predstavlja temelj oblikovanja edinstvenih turističnih produktov, ki lahko konkurirajo na zahtevnih trgih.
Direktorica Razvojne agencije SAŠA, Biljana Škarja, je poudarila, da je dvig dodane vrednosti v turizmu odgovor na aktualne izzive in potrebe sodobnega časa ter da je srečanje priložnost za izmenjavo informacij in za razmislek, kam želimo, kako lahko skupaj ustvarimo več z višjo kakovostjo, s pristnostjo in s trajnostjo. Dodala je, da izzivi ostajajo, a da se lahko s turizmom, ki spoštuje okolje in ljudi, ohranja našo identiteto in prinaša gospodarsko vrednost, z njimi uspešno soočamo.
Gostoljubnost Slovencev je cenjena
Strokovnjakinja za trženje v turizmu in predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, Ilona Stermecki, je izpostavila nujnost razvoja turizma, odpornega na sodobne izzive – od pandemij do okoljskih sprememb in pomanjkanja kadra. Model vzdržnega turizma, podkrepljen z digitalizacijo in osebnim pristopom, je po njenem mnenju ključ do višje dodane vrednosti. Prednost območja Zgornje Savinjske doline vidi v tem, da temelji na manjših, družinskih podjetjih, kar omogoča več avtentičnosti in fleksibilnosti. Poudarila je pomen natančne opredelitve ciljne skupine, lokalne kulinarike, identitete območja in dogodkov za desezonalizacijo turizma.
Rebeka Kumer Bizjak, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Nemčiji, je opozorila na pomen nemškega trga, ki ostaja najpomembnejši emitivni trg za slovenski turizem. Čeprav se rast nemških turistov upočasnjuje, se kaže trend večjega števila pogostih obiskovalcev. Slovenci slovimo po gostoljubnosti, kar ostaja ena najbolj cenjenih lastnosti med tujimi gosti. Možnosti za rast vidi predvsem v povečevanju števila gostov izven glavne poletne sezone.
Turizem je spekter doživetij
Violeta Bulc, političarka in podjetnica, je opozorila, da turizem nista le narava in lepa pokrajina, temveč širok spekter doživetij – od rokodelstva do znanstvenega in kongresnega turizma. Poudarila je potrebo po horizontalnem sodelovanju, medstrukturnem povezovanju in glokalizaciji – delovati lokalno z zavedanjem o globalnih trendih. Trajnost v turizmu naj se dopolnjuje z odpornostjo na nepričakovane spremembe, ki jim je bila regija priča v zadnjih petih letih.
Anita Bolčevič, destinacijska managerka destinacije Jeruzalem, je predstavila dobro prakso destinacije in poudarila, da mora vrhunsko kakovost vselej spremljati vrhunski izdelek, Marko Slapnik pa je izpostavil pomen narave kot temelj trajnostnega razvoja turizma.
Luka Jezeršek, soustanovitelj Jezeršek gostinstva ter izvršni vodja kuhinj in razvijalec kulinaričnih zgodb, je predstavil primere turističnih produktov s področja kulinarike z visoko dodano vrednostjo, kot je Večerja na zajli, ter razložil, da je kakovostna hrana le majhen del celotne izkušnje – pomembno vlogo igrajo tudi osebje, ambient, zgodba in unikatnost. Poudaril je pomen digitalne in trajnostne izkušnje, pa tudi sodobnih pristopov, kot je uporaba umetne inteligence za dvig dodane vrednosti v gastronomiji.
Na okrogli mizi o dodani vrednosti so o stanju turizma v regiji in potencialih za prihodnji razvoj razpravljali Anton Špeh, župan občine Gornji Grad, Martina Breznik, lastnica Hiše Raduha, in Ilona Stermecki, strokovnjakinja za trženje v turizmu.
