Velenje, 16. maja – Ob Velenjskem jezeru je potekal 14. Poslovni espresso, ki je znova pokazal, kako pomembno je povezovanje gospodarstva z lokalnimi skupnostmi pri soustvarjanju razvojnih prebojev. Dogodek je pritegnil številne predstavnike podjetij, občin in drugih deležnikov, ki si prizadevajo za trajnosten razvoj regije. Uvodoma sta zbrane nagovorila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, in Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Poudarila sta, da je prav tesno sodelovanje med gospodarstvom in občinami ključno za spodbujanje inovacij, ustvarjanje novih priložnosti in doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev.
Gospodarska klima v Sloveniji slabša
Vesna Nahtigal je opozorila na vse bolj zahtevne razmere v gospodarstvu. Poudarila je, da se gospodarska klima v Sloveniji slabša, kar je še posebej opazno v predelovalni industriji. »Medtem ko je bila lani v Evropski uniji povprečna rast še pozitivna (1,6 %), je letos trend že obraten – statistični podatki za februar in marec kažejo na opazen upad. Ne bomo še trdili, da bijemo plat zvona, a se lahko brez strukturnih sprememb znajdemo v precej težjem obdobju. Posebej zaskrbljujoče so razmere v energetsko intenzivnih industrijah, kjer podjetja obremenjujejo predvsem visoke cene energentov. Po podatkih raziskave, ki jo je opravil Aleksander Mrvar, so cene energentov v Sloveniji v povprečju kar za tretjino višje kot v preostali Evropski uniji. Največja težava pa ni več samo konkurenca znotraj EU, temveč dejstvo, da naša industrija v evropskem prostoru nima primerljivih pogojev,« je opozorila.
Slovenija se po obremenitvah uvršča med najbolj obdavčene države
Poleg visokih stroškov energije slovensko gospodarstvo bremeni tudi visok davčni primež. »Že februarja je GZS izpostavila, da se Slovenija po obremenitvah uvršča med sedem najbolj obdavčenih držav, najnovejša raziskava OECD pa nas postavlja celo na šesto mesto. S to vlado smo dobili kar 12 dodatnih obremenitev. Če se sprejme še prispevek za dolgotrajno oskrbo, bomo rekorderji pri prispevni stopnji,« je bila kritična Nahtigalova.
Kot ključno za izboljšanje stanja je izpostavila potrebo po razbremenitvi razvojnega kadra. »Če želimo povečati produktivnost in dodano vrednost, moramo zagotoviti, da bo kakovosten kader ostal doma – trenutno pa se premikamo prepočasi, kadra pa že danes ni dovolj.« Med drugim je opozorila tudi na vse bolj očitno usihanje določenih gospodarskih panog, kar je posebej zaskrbljujoče v kontekstu dogajanja v širši regiji. »Če spremljate razmere v Avstriji, vidite, da tam že beležijo recesijo in porast števila stečajev. Tudi na GZS smo v stiku z avstrijskimi predstavniki, ki poročajo o vsakodnevnih zapiranjih podjetij. Če pri nas ne bomo naredili hitrih in odločnih korakov, se lahko podobna situacija zgodi tudi Sloveniji,« je opozorila.
Izziv ostajajo kadri
Dodala je, da gospodarstvo že dolgo časa čuti pomanjkanje kadrov, še posebej pa primanjkuje kompetentnih kadrov, ki bi sledili hitrim spremembam v tehnologiji in poslovanju. »Znanja in kompetence, ki so bile aktualne pred petimi leti, danes pogosto niso več dovolj. Brez prilagajanja izobraževalnega sistema in dodatnih usposabljanj bo to postal velik izziv za celotno evropsko gospodarstvo, tudi za Slovenijo,« je poudarila.
...
Več v tiskanem Našem času.
