Šoštanj, 24. aprila – Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD) je tudi leto 2024 sklenila uspešno, še več, direktor Ivan Drev je na 33. občnem zboru lansko leto ocenil kot zgodovinsko. »Tega smo še toliko bolj veseli, ker vemo, da nas je leta 2023 prizadela huda suša, nato pa še poplave. Zato smo pristopili h kriznemu menedžiranju, vpeljali določena dezinvestiranja, resen pristop, tudi na odkupnem delu smo bili zelo uspešni. Dobri rezultati so plod res trdega dela.«
V letu 2024 so imeli skoraj 25 milijonov evrov prihodkov in rekorden dobiček 837.000 evrov. Zasluge za uspeh Drev pripisuje vodstvu, zelo mladi in zagnani delovni ekipi ter članom zadruge. »Zelo dobro pa delamo tudi z upravnim in nadzornim odborom KZŠD. Kar se dogovorimo, gre v eno smer, in to je pot, ki pelje k takim rezultatom.«
Med naložbami je direktor omenil začetek projekta gradnje karantenskega hleva v Šmartnem ob Paki. »Zdaj se znova kaže, kako pomembni bodo karantenski hlevi. Parkljevka, bolezen parkljarjev, ki se pojavlja, je zelo resna bolezen. Vse živali, ki jih bomo pripeljali od drugod, bomo imeli v karanteni, živali opazovali, šele potem bodo šle v pitanje.«
Za dobre rezultate se trudijo tudi letos, čeprav, pravi Drev, je letošnje poslovanje oteženo. »Tudi mi smo del globalnega sveta. Če se tako izrazim – neumnosti, ki jih delajo svetovni politiki, vplivajo tudi na gospodarstvo. Ljudje smo prišli v nek krč, manj vlagamo. Ampak mi delamo s hrano, živalmi in pridelujemo zdravo hrano. Pri trženju ekološkega mesa imamo letos rekordne rezultate, presegli smo vse plane in to nas preseneča ali pa tudi ne. Ljudje se ravnajo po tem, da je manj več – raje kupim manj, vendar tisto odlično,« je zadovoljen Ivan Drev.
Posebej ga veseli, da so s svojim ekološkim mesom prišli tudi v javne zavode, vrtce, šole, Dom za varstvo odraslih Velenje, bolnišnico na Primorskem. »Če hočemo biti zdravi, bomo mogli jesti zdravo hrano. Smo največji odkupovalec in distributer ekološkega mesa, tudi najbolje plačamo kmetom. Letos začenjamo odkup senenega ekološkega mesa. To je meso živali, ki uživajo samo seno in travo brez silaže. Takšno meso smo pred mnogimi, mnogimi leti uživali, ker še ni bilo silaž. Teh rejcev je v Sloveniji 840. Pogodbo smo podpisali z zavodom Seneno, ki je na tem področju zelo dejaven.« Ob tem so tudi največji odkupovalec mleka brez GSO za Mlekarno Celeia. Lani so ga oddali 14,3 milijona litrov.
Podedovana kmetija – plus ali minus?
Besede direktorja zadruge je potrdil tudi Janko Arlič, predsednik upravnega odbora KZŠD, ki ima 19 članov – 16 kmetov in tri zaposlene v zadrugi. »Leto je bilo zelo uspešno, tudi zaradi tega, ker je država povrnila škodo po poplavah. Bilo pa je to seveda tudi garaško delo, saj smo posledice sanirali sami,« povzame leto 2024, glede članov zadruge, ki jih je bilo konec leta 390, pa je in ni zadovoljen. »Lahko bi še bolj sodelovali. V trgovskem delu smo zadovoljni, odkup mleka je dober, tudi živine, ker so cene zdaj razmeroma dobre. Šli smo naproti članom zadruge, ko je bila lani cena mleka nizka, smo stimulirali dodatek, pri odkupu živine se je zadruga odpovedala marži, tako da so kmetje dobili pošteno plačilo.«
V KZŠD prihajajo novi člani, izstopov je malo, precej je prenosov članstva s starejših na mlajše. Največ članov je srednje generacije, a prihajajo tudi mlajši. »Ti prinesejo s seboj nove ideje. Žal tudi na območju Šaleške doline nekatere kmetije ugašajo in to me najbolj skrbi. Kaj bo naprej, ko gledamo, kje vse se bo zaraslo, ko vemo, da ni naslednikov. Zdaj rečejo, da ne veš, ali si tistega, ki je podedoval kmetijo, ‘zašil’ ali si mu naredil dobro,« še pravi Arlič.
Skrb za prehransko suverenost šepa
Poslovanje KZŠD je na občnem zboru pohvalil tudi eden od gostov, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. »Vaša zadruga ima vse vidike zadružništva: lastno proizvodnjo, sadjarsko, živinorejsko, trgovinsko mrežo, tudi v odročnih krajih, od koder se ‘ta veliki’ umaknejo, ker iščejo zgolj največji dobiček. Je tudi ena prvih, ki je šla v digitalizacijo, spremljanje poslovnih procesov, razvoj kadrov, ima lastni blagovni znamki Ekodar in Slodar, ki sta prepoznani po celi Sloveniji. Bili bi veseli, če bi imeli tudi v drugih krajih takega akterja povezovanja kmetov.«
Ozrl se je tudi na krizo v svetovnem gospodarstvu, ki močno vpliva na kmetijstvo. »Evropa se je kar hitro streznila, ko je ugotovila, kaj se zgodi, ko se stara zavezništva razmaknejo. Naredila je vizijo kmetijstva. Ob tem pa je slovensko kmetijsko ministrstvo izredno pohitelo z zakonodajo, v kateri ne prepoznamo zavedanja, da moramo biti prehransko suvereni, da moramo znati hrano pridelati doma. Ko so meje zaprte, ti nihče ne bo pomagal iz širokogrudnosti – v Evropi ali zunaj. Pozivi naših organizacij so, da se moramo strezniti in narediti načrt za prehransko suverenost,« je bil kritičen Florjančič in pri tem kot primer navedel ukinitev baterijske reje perutnine. »To je načeloma pozitivno, a ob tem nismo vzpostavili trga; čez noč bodo ostali brez preskrbe z domačimi jajci številni gostinci, javni zavodi, prehranska industrija – kupovali jih bodo iz baterijske reje iz kdo ve katerih držav …«
