Ljubljana, 3. december 2024 – Upravni odbor (UO) GZS ocenjuje, da predlog Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga predstavlja izboljšavo glede na predhodni predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Ob tem izraža zaskrbljenost glede vpliva napovedanega zmanjšanja delovanja TEŠ na stabilnost energetskega sistema in povečano uvozno energetsko odvisnost Slovenije. O problematiki so na seji 3. decembra člani UO GZS razpravljali z ministrom za okolje, podnebje in energijo in generalnim direktorjem HSE.
Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, je v zadnjih tednih potekal intenziven dialog med resornim ministrstvom in gospodarstvom z namenom, da se ustrezno obravnavajo izražene skrbi podjetij glede prve verzije predloga interventnega zakona. Rezultat teh razprav je druga različica zakona. Kritičen je bil do dejstva, da tudi ta predlog zakona večji poudarek daje proizvodnji toplote, precej pa ostaja odprtega glede zagotavljanja energetske oskrbe. Dodal je, da se bo poraba električne energije do leta 2050 podvojila. TEŠ je doslej zagotavljal kar četrtino potrebne električne energije v Sloveniji. Dotaknil se je tudi zamika z odločitvijo in izvedbo JEK2.
Kot pozitivno UO GZS ocenjuje predvsem, da naj bi TEŠ v obdobju treh kurilnih sezon izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj. Poleg tega podpira predlagano rešitev nadaljevanja proizvodnje električne energije tudi nad minimumom, ko bodo tržne cene to omogočale, oz. prodajo t. im. presežne energije v primeru, ko prihodek od prodaje te elektrike na trgu presega strošek, ki nastane z njeno proizvodnjo, saj to znižuje potrebo po državnem nadomestilu. Člani UO GZS so podprli tudi predlog konkurenčno sprejemljivih cen toplotnega ogrevanja v regiji z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe in kritje dela stroškov proizvodnje toplote s prodajo stranskega produkta električne energije, katerega obseg je odvisen od toplotnega odjema, saj bo s tem nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe ustrezno nižje, pri čemer se ne sme pozabiti na gospodarstvo.
Ob tem je UO GZS izrazil zaskrbljenost glede vpliva zmanjšanega delovanja TEŠ6 na stabilnost energetskega sistema in na povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije. Na nedavnem Vrhu slovenskega gospodarstva je GZS med ključnimi ukrepi za zagotavljanje energetske varnosti izpostavila prav sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki vodijo v postopno zmanjšanje uvozne odvisnosti oziroma ne povečujejo deleža uvoza elektrike glede na leto 2023 (maks. 9 %).
UO GZS je bil kritičen tudi do tega, da predlog zakona obveznost izvajanja gospodarske javne službe skrajšuje do 30. 4. 2027, kar je občutno krajše od časovnice, določene v prvi verziji zakona, ki je določal ta rok do 31. 12. 2029 in bistveno krajše od predvidenega roka v strategiji za izstop iz premoga (zaprtje TEŠ 6 do 2033).
Vlado RS je UO GZS pozval, da preoblikuje in primerno tehnično in finančno ovrednoti trenutni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 (NEPN 5.0), preden ga posreduje na Evropsko komisijo. Pri tem mora upoštevati predčasno zmanjšanje obratovanja in predčasno zaprtje TEŠ 6 ter obstoječe scenarije v NEPN-u ponovno ovrednoti na podlagi urnih bilanc. Hkrati je pozval vlado, da skladno s sklepi 19. Vrha slovenskega gospodarstva »ne povečuje deleža uvoza električne energije glede na leto 2023 (maks. 9 % uvoz), ampak uvozno odvisnost Slovenije postopoma zmanjšuje«. Dodatno je podprl pobudo o čimprejšnjem sprejetju obeh ključnih zakonov za regijo – Zakonu o postopnem zapiranju premogovnika Velenja in Zakonu o prestrukturiranju SAŠA regije.
Na seji sta minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj predstavila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Kot je poudaril Kumer, zakon govori o tem, da TEŠ še naprej deluje, saj podaljšuje njegovo delovanje družb TEŠ in Premogovnika Velenje za tri kurilne sezone. Zakon torej rešuje stečaj obeh družb, poleg toplote pa zagotavlja 40-45 % proizvodnje elektrike. Pojasnil je, da ne gre za ultimativni zakon, temveč za zakon, ki ima prehodni značaj, zato tudi nikjer ni navedena letnica 2033. Po drugi strani bo v Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenja eksplicitno navedena letnica 2033. Štokelj je dodal, da TEŠ danes zagotavlja četrtino potrebne električne energije v Sloveniji. Z zakonom zanesljivost oskrbe z električno energijo ne bo ogrožena, saj bo TEŠ vedno v pripravljenosti z zadostnimi zalogami premoga in je mogoče hitro dvigniti proizvodnjo elektrike. V primeru, da zakon ne bi bil sprejet, bi postala TEŠ in Premogovnik Velenje s koncem leta insolventna. Dokapitalizacija s strani države pa ni možna, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč.
