Šaleška dolina je strateška energetska lokacija skupine HSE ter, zlasti v zadnjem času, središče razprav o zelenem prehodu. Glede na zgodovinsko vlogo Termoelektrarne Šoštanj in premogovništva v regiji ter vedno večje zahteve po znižanju emisij toplogrednih plinov je jasno, da je prihodnost te doline usmerjena v trajnostne energetske rešitve, ki bodo zmanjšale negativni vpliv na okolje, obenem pa ponudile nova delovna mesta ter izboljšale kakovost življenja lokalne skupnosti.
Izzivi prehoda v nizkoogljično prihodnost so veliki, v tej preobrazbi pa igrata ključno vlogo Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki sta se zavezala k iskanju trajnostnih rešitev za proizvodnjo t. i. zelene energije. S tem sledimo tudi poglavitnim strateškim ciljem države in Evropske unije na področju zelenega prehoda. S podporo zelenim tehnologijam, krožnemu gospodarstvu in z vlaganjem v obnovljive vire energije lahko Šaleška dolina postane primer dobre prakse zelenega energetskega prehoda, učinkovitega prestrukturiranja in uspešne prilagoditve na nove energetske razmere.
Šaleška dolina je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja. Zaznamoval ga bo zeleni prehod, ki omogoča dolgoročno okoljsko, gospodarsko in družbeno vzdržnost. Zato bo postopoma prešla na nove oblike proizvodnje energije, kjer bodo igrali ključno vlogo obnovljivi viri.
Del ključnih investicij zelenega prehoda se bo dogajal prav na območju sedanje Termoelektrarne Šoštanj. Gre za projekte, kot so plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru, prestrukturiranje daljinskega ogrevanja, vpeljava vodikovih tehnologij in nekateri inovacijski projekti v Šaleški dolini, nad katerimi bo bdela družba HSE Sa-Ša.
Plavajoča sončna elektrarna Družmirje – pomemben projekt zelenega prehoda
Pri uresničevanju vizije zelenega prehoda bo pomembno medsebojno dopolnjevanje potencialnih projektov. Eden pomembnejših je, kot že omenjeno, plavajoča sončna elektrarna (PSE) Družmirje, za katero so postopki, vključno s pripravo državnega prostorskega načrta, že v teku. PSE Družmirje bi bila prva večja sončna elektrarna na vodi v Sloveniji in bi lahko prispevala do 140 MWp moči z letno proizvodnjo 115 GWh. Sočasno s postavitvijo plavajoče sončne elektrarne bi se uredila tudi okolica jezera za namene turizma, športa in rekreacije. Velik del Družmirskega jezera in celotna njegova obala bi bila dolgoročno namenjena za vodne in obvodne dejavnosti, na brežinah pa izvedene sprehajalne poti.
Ker želimo, da bi bila lokalna javnost o projektu plavajoče sončne elektrarne redno in celovito obveščena, imamo v ta namen vzpostavljeno informacijsko točko. Občanke in občani Šoštanja jo lahko obiščejo vsak tretji torek v mesecu, med 15. in 17. uro, na lokaciji Občine Šoštanj.
Napredna energetika: vodik kot energent prihodnosti
Ena izmed obetavnih tehnologij v kontekstu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prehoda na obnovljive vire energije ter pri prestrukturiranju Termoelektrarne Šoštanj po opustitvi premoga je vodik. Gre za zelo vsestranski in čist energent, zlasti če govorimo o zelenem vodiku, ki se proizvaja iz obnovljivih virov energije (npr. iz PSE Družmirje) z uporabo elektrolize. Njegova uporaba v energetiki lahko omogoči dekarbonizacijo sektorjev ter služi kot sredstvo za shranjevanje energije, kadar obnovljivi viri niso na voljo (npr. ponoči ali ob brezvetrju).
HSE kot vodilni partner v projektu Severnojadranska vodikova dolina skupaj s TEŠ razvija investicijo v proizvodnjo obnovljivega vodika na lokaciji TEŠ. Investicija vključuje PEM elektrolizer, kompresorsko postajo, vodikovo polnilno postajo za avtomobile in avtobuse ter vodikovo polnilno postajo za štiri transportne prikolice. V projektu načrtujemo postavitev sistema do 20 MW, s čimer bi povečali proizvodno zmogljivost s 300 na 3.000 ton na leto. Glede na razvoj ekosistema načrtujemo širitev transportne in distribucijske zmogljivosti glede na povpraševanje in/ali vključitev infrastrukture za injiciranje obnovljivega vodika v obstoječi plinovod.
Energetska varnost in podpora evropskih institucij
Zeleni prehod zahteva tudi velika vlaganja, zato bo iskanje finančnih spodbud vse bolj pomembno. HSE že danes uspešno pridobiva finančna sredstva iz različnih evropskih skladov, aktivno pa iščemo tudi možnosti in priložnosti za sofinanciranje projektov znotraj nacionalnih spodbud, modernizacijskega sklada in drugih mehanizmov, ki spodbujajo obnovljive vire energije in prispevajo k doseganju evropskega zelenega dogovora. V Šaleški dolini so bili denimo v okviru evropskega projekta za pravični prehod že vzpostavljeni podporni programi za lokalne podjetnike, ki si želijo usmeriti svoje dejavnosti v trajnostne projekte. Ta podpora predstavlja osnovo za vzpostavitev novega poslovnega ekosistema, ki bo temeljil na načelih energetske učinkovitosti in odgovorne rabe virov, Sklad za pravični prehod pa bo podprl tudi naložbe v obnovljive vire v regiji.
Ključno je sodelovanje
Ker bo zeleni prehod v določeni meri vplival tudi na gospodarstvo in delovna mesta, pri pripravi konkretnih načrtov že ves čas sodelujemo z lokalnimi skupnostmi in državo. Energetski prehod namreč ne pomeni zgolj tehnoloških sprememb, temveč vpliva tudi – in predvsem – na zaposlene in lokalno skupnost. Uresničevanje načel socialne pravičnosti pomeni vključevanje delavcev v proces prestrukturiranja, oblikovanje novih delovnih mest in investicije v prihodnost regije, predvsem pa dolgoročno načrtovanje in prilagajanje na lokalni in državni ravni. Prav tako se osredotočamo na razvoj lokalnih projektov, ki bodo ustvarjali nove priložnosti v obnovljivih virih energije in inovacijah. Iskati moramo sinergijske učinke vseh projektov in energetsko lokacijo v Šoštanju razvijati naprej, saj ima izreden energetski potencial, ne le zaradi opreme in infrastrukture, temveč tudi zaradi znanja in strokovnega kadra.
Naročnik članka je HSE
