Velenje, 5. novembra – Velenje z okolico se je lahko pred kratkim razveselilo novih kolon, ki naznanjajo dela na regionalni cesti Arja vas–Velenje. Novemu krpanju vinskogorskega klanca bodo hvaležni vozniki in podvozja avtomobilov, malo manj pa mehaniki, ki imajo na račun uničenih cest precej dober poslovni model. Če se končno popravlja cesta, po kateri se vozimo desetletja, pa slabo kaže s cesto, ki jo država gradi desetletja.

S prihodom Alenke Bratušek na ministrstvo za infrastrukturo v novem mandatu sedanje vlade so se takoj spremenila tudi pravila igre. Bolj kot gradnja ceste jo je zanimalo, kdo bo sedel z njo na sestankih in kdo je tisti, ki bo brez težav sprejel dejstvo, da se bo gradnja 3. razvojne osi zavlekla v tretje ali četrto desetletje tega tisočletja.

Po opozorilih, da je bila časovnica že podaljšana in da so časovnice sestavni del protokola, je javno odvrnila, naj se javnost obrne na tiste, ki so pred tem obljubljali takšne roke, sama pa obljub ne bo dajala. Darsu je nato njeno ministrstvo naročilo, naj podjetje priznanega inženirja Marjana Pipenbaherja pripravi optimizacijo gradnje. Pipenbaher je ob mnogo predpostavkah letnico postavil v sredino leta 2028. Poudarek je na mnogih predpostavkah, saj je gradnja odvisna od pridobljenih dovoljenj, ministrstev, parcialnih interesov posameznikov ob trasi, morebitnih zaslužkarjev in preprodajalcev nepremičnin, okoljskih aktivistov, gradbincev in ostalih vpletenih.

Skopi odgovori na neprijetna vprašanja

Na naše vprašanje, koliko je Pipenbaher zaslužil z izdelavo optimizacije rokov gradnje 3. razvojne osi, je ministrstvo za infrastrukturo dvakrat zaporedoma odgovorilo, naj se z vsemi vprašanji obrnemo na Dars, saj je plačnik omenjene študije. Kasneje so z Darsa odgovorili, da so za optimizacijo rokov Pipenbaherju plačali 15.000 evrov. Če se cesta do tega datuma ne bo zgradila, posledic seveda ne bo, bo pa najbrž priložnost za drugo optimizacijo.

...

Več v današnjem tedniku.