Izvršilni odbor Sindikata Premogovnika Velenje (SPESS-PV) se je na svoji 13. izredni seji, ki je potekala 23. oktobra 2024, seznanil s potekom priprave osnutka Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter vsebino osnutka Interventnega zakona. Razpravljali so tudi o projekcijah proizvodnje v prihodnjih letih. Zaskrbljujoče je, da osnutek Interventnega zakona v nobeni točki ne omenja pravičnega prehoda zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, prav tako pa ne vključuje pravičnega socialnega, družbenega in gospodarskega prehoda v SAŠA regiji.

Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje, izpostavlja, da se interventni zakon predvsem osredotoča na Termoelektrarno Šoštanj, vendar ga najbolj skrbi peta točka zakona, ki določa letnico njegove veljavnosti zakona. Ta letnica je namreč povezana z nadaljevanjem izgradnje zmogljivosti, kar v praksi pomeni prisilno gradnjo in obvezni odkup toplote. Upravičena je bojazen, da predstavljen osnutek Interventnega zakona lahko predstavlja osnovo za predčasno prenehanje pridobivanja premoga že konec leta 2029 ali celo še prej, kar močno odstopa od zapisanega v Nacionalni strategiji za predčasen izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda, ter povzroča skrb o morebitnih presežnih delavcih za katere ne bo poskrbljeno z načeli pravičnega prehoda.

Lamot opozarja, da bi to lahko povzročilo zvišanje stroškov energije. Poleg tega se postavlja vprašanje, kdo bo proizvajal energijo: TEŠ, HSE ali Komunala Velenje? Možnost vključitve zasebnega sektorja bi lahko dodatno vplivala na ceno toplote v Šaleški dolini. Kar pa je še pomembnejše, Lamot poudarja, da interventni zakon ni usklajen z nacionalno strategijo za predčasni izstop iz premoga. Prepričani so, da je bil zagotovljen pravičen prehod, ki ne bi obravnaval le zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, temveč tudi celotno SAŠA regijo. »Ta prehod naj bi obsegal različne vidike, kot so zaposlovanje, socialni, gospodarski, družbeni, kulturni in športni razvoj. Zakon, kot je zapisan, vzbuja resne skrbi in negotovosti, saj ne upošteva teh ključnih obveznosti.«

Upajo, da se bo vsebina bistveno spremenila med postopkom javne obravnave ter pri sami obravnavi zakona

Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje, opozarja na velika odstopanja od zapisanega v nacionalni strategiji za predčasni izstop iz premoga. »Upam, da namen ni bil tako hud, kot je zapisan in se bo  vsebina lahko bistveno spremenila med postopkom javne obravnave ter pri sami obravnavi zakona. V nasprotnem primeru bi to pomenilo resne posledice za celotno Šaleško dolino in zaposlene v premogovništvu, vključno z delavci v TEŠ-u.«  Pomembno je tudi, da sindikat uživa podporo župana in mestne uprave v vseh svojih prizadevanjih. Lamot poudarja, da glede na odziv v medijih po redni seji ni prepričan, da gre za zakon, ki bi dolini omogočil pravičen prehod. Namesto tega ga vidi kot "kazenski zakonik", ki nalaga številne obveznosti, pri čemer so časovni roki za realizacijo prenizki, kar otežuje umeščanje projektov v prostor in pridobivanje potrebnih sredstev. 

Glede svojih prihodnjih aktivnosti Lamot pojasnjuje, da je sindikat danes prejel osnutek pripomb, ki ga je pripravila odvetniška družba. Po pregledu bodo pripombe poslali na ustrezne naslove, pri čemer verjame, da bodo njihovi predlogi upoštevani. Če pa ne, se bo med javno obravnavo in pri sprejemanju zakona pokazalo, kako bodo ukrepali. Sindikat bo postopal v skladu z običajnimi sindikalnimi aktivnostmi, saj je njihov cilj zaščita zaposlenih v Premogovniku Velenje.