Velenje 11. in 12. julija gosti 5. Letni politični dialog premogovnih regij znotraj EU v prehodu, ki ga v sklopu Pobude za premogovne regije v prehodu organizira Evropska komisija. Premogovne regije želijo z različnimi skupnimi aktivnostmi spodbuditi razpravo in sodelovanje med ključnimi deležniki, da bi EU podprla prizadevanja regij v boju za pravičen in trajnosten prehod iz premoga. Poleg konferenčnega dela so visoki evropski politični udeleženci in funkcionarji – več kot 200 se udeležuje vseh dogodkov – na strokovni konferenci razpravljali o izzivih premogovnih regij, primerih dobrih praks ter usmeritvah v prihodnje.
Dvodnevna mednarodna poslovna konferenca je namenjena lokalnim, regionalnim in nacionalnim predstavnikom ter deležnikom pravičnega prehoda iz EU in Zahodnega Balkana. Kljub temu da so regije zelo raznolike, tako glede stopnje odvisnosti od fosilnih goriv za zaposlovanje in industrijski izhod, kot tudi potenciala za ekonomsko preobrazbo, se soočajo s številnimi izzivi pri izstopu iz premoga. Da v procesu preobrazbe nihče ne bi ostal spregledan, se regije med sabo povezujejo, izmenjujejo izkušnje in poglede.
Prvi dan konference so uvodnim nagovorom sledili tematski paneli o perspektivah industrijskega in zelenega prehoda, prehodu industrije v brezogljičnost, prihodnosti sistemov daljinskega ogrevanja, boju proti energetski revščini s pomočjo energetske učinkovitosti stavb in opolnomočenja državljanov.
V avli Doma kulture je bila na ogled posebna tematska razstava o izstopu iz premoga in tranziciji rudarskih regij drugih držav EU, in sicer v obliki predstavitve najboljših praks prehoda in primerov degradiranih območij, industrijske infrastrukture in premogovnikov, revitaliziranih v poslovne cone, energetske lokacije in kraje kulturnega pomena v obliki industrijske dediščine. V sklopu razstave je MO Velenje predstavila tudi naš prehod prestrukturiranja v zeleno, pametno, inovativno regijo – dosedanje postopke prestrukturiranja in pravičnega prehoda, projekte regije, ki jih pripravlja v sklopu izstopa iz premoga.
Za mednarodno zasedbo političnih udeležencev so gostitelji pripravili tudi vodene strokovne oglede, in sicer obiske Termoelektrarne Šoštanj s predstavitvijo daljinskega ogrevanja, Muzeja premogovništva Slovenije s predstavitvijo Poslovne cone Stara vas in prenove Stare elektrarne v Center prihodnosti ter predstavitev revitalizacije degradiranega območja – Velenjsko jezero z okolico.
Časa je malo
Udeležence konference so nagovorili izvršni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Maroš Šefčovič, minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije dr. Aleksander Jevšek, minister za naravne vire in prostor Jože Novak in v imenu regije gostiteljice župan MO Velenje Peter Dermol.
Maroš Šefčovič, je uvodoma pohvalil MO Velenje: »Na terenu sem videl, kako ste že renovirali in obnovili mesto in da načrtujete še veliko odličnih projektov, ki bodo pripomogli k nadaljnji rasti. Takšne konference zelo pomembne, ker si župani izmenjajo dobre prakse in se učijo drug od drugega. Prav tako so ob iskanju novih rešitev župani tisti, ki najbolj poznajo svoje občane in njihove potrebe ter jih lahko predstavijo.«
Povedal je še, da naslednje leto v Evropski komisiji sestavljajo nov proračun za naslednjih 7 let, v katerem bodo načrtovali sredstva tudi za premogovne regije. Pri tem pričakujejo podporo držav članic in pripravo proračuna od spodaj navzgor, da bodo lahko lokalne skupnosti oz. države povedale, kaj potrebujejo.
Velenjski župan Peter Dermol pa je predvsem izpostavil, da so roki za izvedbo prestrukturiranja kratki. »Do tega dne smo tri leta pripravljali dokumentacijo, letos je ministrstvo skladno z načrti objavilo prve razpise in prestrukturiranje se danes začenja z implementacijo vseh projektov v prostoru. Tako imamo zelo malo časa, približno dve do tri leta, odvisno od projekta. Pri obstoječih projektih je potrebno zelo veliko optimizacije in iskanja dodatnih finančnih virov, da lahko finančne konstrukcije uspešno zapremo. Na ravni EU je treba odpreti razpravo o tem, kakšni dodatni mehanizmi bi morali biti omogočeni za to, da bi lahko do ljudi prišli finančni mehanizmi podpore in spodbujanja pri energetskih sanacijah objektov, kar je za našo regijo, za celotno državo pa tudi Evropo izjemnega pomena.
Naša pobuda je tudi v tej smeri, da se pravičen prehod nadaljuje tudi po letu 2027 in da bo treba tudi v prihajajoči finančni perspektivi znova pristopiti s pristopom “bottom up” (od spodaj navzgor, op.p.). To pomeni, da bo treba na ravni posameznih regij povedati, kakšne so potrebe, izzivi, s katerimi se kot javnost soočamo, da se bo to znotraj vseh dokumentov tudi implementiralo ter da na koncu ne prestrukturiramo zgolj gospodarstva.
Da torej ne rečemo, da na primer v naši regiji, prestrukturiramo 5000 delovnih mest, ampak da se prestrukturirajo tudi vsi družbeni podsistemi, ki so tako ali drugače soodvisni ali povezani z gospodarstvom.«
Vzbuditi je treba zaupanje ljudi
Dr. Aleksander Jevšek: »Prestrukturiranje premogovniških regij je na eni strani stres za državo, za regijo, za zaposlene in njihove družine, na drugi strani je pa to tudi priložnost za nove začetke in dosežke. Denar za zeleni prehod, za prestrukturiranje je zagotovljen. A denar nam nič ne pomaga in tudi projekti ne pomagajo. Če ljudje ne razumejo, da so ti projekti za njih dobri. Ljudi je treba prepričati, vzpostaviti zaupanje do teh projektov. In še ena zadeva je zelo pomembna. Zastonj delamo razvite otoke v Sloveniji, če teh otokov nimamo povezanih s komunikacijami – govorim o cestah, železnicah in tako zasavska kot tudi šaleška regija morata biti povezani z glavnimi tokovi. To je tudi ugotovitev Evropske komisije.
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj skupaj z regijami, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami pripravljamo zakon o prestrukturiranju Šaleške regije. Ta zakon bo končan letos,« je zatrdil.
