Prve obljube pristojnih po uničujočih poplavah v lanskem letu so bile, da bo država storila vse, kar je v njeni moči, da se škoda čim prej sanira, in da obnova po tej katastrofi ne bo trajala leta. Predsednik vlade Robert Golob je povedal, da so slovenski ponudniki sposobni zgraditi do sto montažnih hiš na mesec. Ob tej izjavi so z ušesi zastrigli tudi slovenski proizvajalci montažnih hiš in napoved označili za »korajžno«. Realnost je bistveno drugačna. Ravno državna birokracija je tista, ki povzroča, da bomo obnovo po poplavah zopet šteli v letih.

11 mesecev čakanja na cenitev

Trenutno prizadeti državljani čakajo na sklepe o rušitvi, cenitve in odkup. Manjkajo vladni sklepi, ki so podlaga za zagotovitve novih zemljišč in komunalno opremo. Šele po enajstih mesecih so krajani Strug, ki se bodo morali izseliti, prejeli cenitve za odkup nepremičnin. Krajani Strug se v zadnjih dneh razburjajo, saj so cenitve za polovico nižje od pričakovanih in jih označujejo za sramotne, da si s tem denarjem novih hiš ne morejo zgraditi. Na drugi strani Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih, zagotavlja, da sta takšna primera, ko prebivalci niso pristali na cenitev, samo dva.

Letuška gmajna se seli

V izjavi za enega od slovenskih medijev je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar zatrdil, da so strokovne podlage, ki so jih uradniki pripravljali enajst mesecev, pokazale, da je treba preseliti tako levi kot desni breg Letuške gmajne. Svet vlade za obnovo je na svoji seji soglasno sprejel sklep, ki selitev potrjuje. Po besedah župana Braslovč se tega sklepa veseli velika večina prebivalcev, saj je to signal, da se bo končno nekaj premaknilo na bolje. Samo v maju letošnjega leta so bili prebivalci Letuške gmajne štirikrat na robu evakuacije in takšno življenje je nevzdržno.

V Braslovče tudi iz drugih občin

Zdaj je na vladi, da sprejme sklep o definiranem ogroženem območju in namestitveni lokaciji. Po sprejetju teh sklepov pa obstajajo strokovne podlage, da ustrezne službe izdajo sklepe o rušitvi objektov oziroma nadomestitveni gradnji. Občina Braslovče v ta namen pripravlja približno sto parcel na področju Rakovlja. Za selitev krajanov z ogroženih območij na območje Rakovelj se zanimajo tudi ostale občine, ki jih bodo po Žoharjevih besedah vsekakor sprejeli, saj naravna nesreča ne izbira meja, zato ostajajo odprti. Pri tem se je treba zavedati, da tudi ogroženi občani Občine Braslovče iščejo svoje nove namestitve izven občine.

Parcele pripravljene drugo jesen

Za začetek gradnje v Rakovljah je potreben podroben prostorski načrt, ki ga bo občina sprejela nekje do zimskih mesecev, seveda pa je podlaga za to že prej omenjeni sklep vlade. Hkrati se bo pripravil tudi projekt gradnje javne komunalne infrastrukture, ki se bo začela graditi zgodaj spomladi. Če bodo v procesu vsi optimalno sodelovali, župan Žohar pričakuje, da bodo parcele za gradnjo pripravljene do jeseni naslednjega leta ...