Velenje, 13. februarja ‒ Najnovejši kazalniki zdravja za leto 2025 razkrivajo, da se občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki soočajo z več pomembnimi izzivi na področju javnega zdravja. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji v povprečju znaša 19 dni na leto. V Šoštanju je ta številka občutno višja – 25,2 dneva, v Šmartnem ob Paki 24,9 dneva, v Velenju pa 23,1 dneva. Takšne razlike nakazujejo večjo zdravstveno obremenjenost prebivalcev regije.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi presega slovensko povprečje
Pri srčno-žilnih boleznih podatki za leto 2025 kažejo, da stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi (pri prebivalcih med 35. in 74. letom) presega slovensko povprečje 1,9 na 1.000 prebivalcev v vseh treh občinah. V Velenju znaša 2,9 na 1.000, v Šmartnem ob Paki 2,3, v Šoštanju pa 2,1 na 1.000 prebivalcev. V Velenju in Šmartnem ob Paki je nadpovprečen tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, medtem ko v Šoštanju izstopa predvsem višji delež zdravljenja sladkorne bolezni. Med starejšimi prebivalci je posebej izrazit podatek iz Šmartna ob Paki, kjer je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zloma kolka 8,2 na 1.000 prebivalcev, kar je precej nad slovenskim povprečjem 6,1. V Šoštanju znaša 5,9, v Velenju pa 5,5 na 1.000 prebivalcev.
Zaskrbljujoči so podatki o umrljivosti zaradi samomora
Slovensko povprečje v letu 2025 znaša 18 na 100.000 prebivalcev. V Šoštanju je ta stopnja 31 na 100.000, v Velenju 23 in v Šmartnem ob Paki 22 na 100.000 prebivalcev. Ti podatki jasno opozarjajo na nujnost sistematičnega vlaganja v programe duševnega zdravja ter večjo dostopnost psihološke pomoči. Na področju prometne varnosti izstopa Šoštanj z 1,5 bolnišnične obravnave zaradi poškodb v transportnih nezgodah na 1.000 prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 1,0. V Velenju in Šmartnem ob Paki je ta stopnja 0,9 na 1.000 prebivalcev. V Šoštanju je tudi delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji višji od slovenskega povprečja.
Spodbudnejši so podatki o preventivi
Odzivnost v Program Svit, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke, v Sloveniji znaša 65,3 odstotka. V Šmartnem ob Paki dosega 69,9 odstotka, v Velenju 68,0 odstotka in v Šoštanju 66,5 odstotka. Tudi presejanost v Programu Zora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka materničnega vratu, je primerljiva ali višja od slovenskega povprečja, 74,5 odstotka – v Šmartnem ob Paki 76,2 odstotka, v Velenju 73,8 odstotka in v Šoštanju 73,3 odstotka.
V luči teh podatkov dobivajo še večji pomen nova priporočila proti raku, ki jih prinaša Evropski kodeks proti raku. Ta poudarja opustitev kajenja, izogibanje pasivnemu kajenju, omejevanje alkohola, zdravo prehrano, redno telesno dejavnost ter vzdrževanje primerne telesne teže. Pomembna je zaščita pred čezmernim izpostavljanjem soncu, zmanjševanje izpostavljenosti škodljivim snovem na delovnem mestu, preverjanje prisotnosti radona v zaprtih prostorih ter preprečevanje okužb, ki lahko povzročajo raka. Ključna ostaja tudi redna udeležba v organiziranih presejalnih programih. Zato Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana ter Društvo za boj proti raku Velenje pozivajo, naj priporočila proti raku ne obvisijo v zraku, temveč postanejo del vsakdanjih odločitev. Imejte se radi – poslušajte in opazujte svoje telo. Podatki za leto 2025 so jasen opomnik, da preventiva ni izbira, temveč odgovornost do sebe in skupnosti.
