Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan boja proti AIDS-u, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1988 razglasila kot globalni dan ozaveščanja o virusu HIV in bolezni AIDS. Dan je namenjen izmenjavi informacij, destigmatizaciji bolezni ter spodbujanju preventive, testiranja in dostopa do zdravljenja.
HIV in AIDS – kako ju razumemo danes?
Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnjuje, da je HIV virus, ki napada imunski sistem, predvsem limfocite T pomagalke, s čimer oslabi odpornost proti okužbam in rakavim obolenjem. AIDS je napredovala oblika bolezni, do katere pride, ko je imunski sistem že močno prizadet.
Od prvih primerov do globalnega gibanja
Zgodba AIDS-a se je začela leta 1981, ko so zdravniki v ZDA zaznali nenavadne okužbe pri skupini moških. Hitro je postalo jasno, da gre za globalni izziv, ki zahteva usklajen odziv držav, zdravstvenih sistemov in civilne družbe. Leta 1996 je bila zato ustanovljena organizacija UNAIDS, ki usmerja mednarodni odziv na epidemijo.
Rdeča pentlja, danes eden najbolj prepoznavnih simbolov solidarnosti, je bila uvedena leta 1991.
AIDS danes: napredek je velik, izzivi ostajajo
Kljub razvoju učinkovitega protivirusnega zdravljenja okužbe s HIV niso izginile. Svetovni dan boja proti AIDS-u zato ostaja pomemben opomnik o nujnosti:
-
zgodnjega testiranja,
-
dostopnega zdravljenja,
-
boja proti stigmi in diskriminaciji.
ECDC in WHO opozarjata, da je v Evropi kar 54 % diagnoz postavljenih prepozno, kar oteži zdravljenje in poveča možnost prenosa virusa.
Slovenija: manj okužb, a prepozne diagnoze ostajajo velik izziv
V Sloveniji je bilo do 2. novembra letos potrjenih 27 novih okužb s HIV, kar je manj kot leto prej. A med njimi je 17 poznih diagnoz, kar je po mnenju stroke največja težava.
Globalen poziv k podpori in solidarnosti
UNICEF ob svetovnem dnevu poziva vlade po svetu, naj zagotovijo stabilno financiranje programov, ki skrbijo za matere, otroke in mladostnike, ter okrepijo dostop do preventivnih zdravil in zdravstvenih storitev.
Sporočilo letošnjega dne je jasno:
pozna diagnoza ne sme biti pravilo, temveč izjema.
Le s pravočasnim testiranjem, učinkovitim zdravljenjem in odprto družbo lahko preprečimo nove okužbe in zagotovimo dostojno življenje ljudem, ki živijo s HIV.
