Velenje, 17. novembra ‒ Velenje velja za eno izmed slovenskih občin, v katerih je za mlade kar dobro poskrbljeno in kjer imajo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z direktorjem Mladinskega centra Velenje Janko Urbancem, ki poudarja, da se mladi v lokalnem okolju radi povezujejo, sodelujejo in ustvarjajo: »V širšem slovenskem prostoru pogosto predstavljamo primere dobre prakse iz našega okolja, nazadnje na Skupnosti slovenskih občin strategijo za mlade. Ustvarjanje pogojev za mlade je tek na dolge proge; gre za delo, ki se razvija že več kot 30 let – naslednje leto bosta Mladinski center in klub MC plac praznovala 30. obletnico.«

Program za razvoj mladih

Predstavitev strategije za mlade je po Urbančevih besedah pomembna predvsem zato, ker mladim omogoča, da jasno izrazijo svoje potrebe in želje, od stanovanjskih vprašanj do izobraževanja, kulture, zabave, prostega časa in duševnega zdravja. Po drugi strani strategija predstavlja pomembne smernice za vse, ki delujejo na področju mladine: mladinski center, mladinska društva in Mestno občino Velenje. Mladi so v strategiji predlagali več ukrepov, ki jih lahko občina v prihodnje uresniči, dokument pa tako deluje kot spodbuda za bolj intenzivno aktivnost in sodelovanje mladih v lokalnem okolju. »Strategija temelji na treh delih: analizi stanja mladih, ciljih ter ukrepih. Ukrepi se nanašajo predvsem na področja, na katerih je potrebna podpora občine – od sprejemanja odlokov do izboljšanja komunikacije in pogojev za mlade. Cilji pa so oblikovani tako, da jih lahko mladi uresničujejo sami, v okviru lastnih aktivnosti in projektov. Takšen primer je želja po več koncertih: cilj je jasen, izvedba pa je lahko v rokah mladih.«

Med največje dosežke preteklih strategij sodijo stanovanjski ukrepi

MO Velenje mladim nudi bogato infrastrukturo, od mladinskega centra do številnih kulturnih, športnih in družabnih prostorov. Možnosti za vključevanje je veliko: taborništvo, skavti, društva za glasbo, urbana kultura in športna društva. Občina v okviru strategije vsako leto pripravi tudi razpis, na katerega se mladi lahko prijavijo s projekti in jih z občinsko podporo tudi sami izpeljejo. S tem ne le sodelujejo, ampak postanejo nosilci izvedbe. »Med največje uresničene ukrepe iz preteklih strategij sodijo prav ukrepi, povezani s stanovanjsko problematiko – dostopnejša stanovanja za mlade, subvencioniranje kreditov ter znižan komunalni prispevek za mlade. Zelo odmevna je tudi štipendija za aktivne mlade, ki nagrajuje ne le študijski uspeh, temveč predvsem prostovoljno delo v skupnosti. Vsako leto MO Velenje podeli pet takšnih štipendij,« pravi Urbanc.

Duševno zdravje mladih in prestrukturiranje doline

Četrta mladinska strategija je nastajala na enak način kot prejšnje, skozi dolgotrajen, približno enoletni proces, v katerem so glavno besedo imeli mladi. »Pred pripravo dokumenta so morali najprej jasno izraziti svoje želje, potrebe in pričakovanja. Mentorirane delavnice, ki so jih vodili mladinski delavci in izkušenejši mladi iz različnih organizacij, so zajele širok nabor skupin: osnovnošolsko in srednješolsko mladino, organizirane in neorganizirane mlade ter tiste z manj priložnostmi. Namen je bil vključiti čim širši krog mladih, da bi vsi dobili priložnost povedati, kako si predstavljajo razvoj občine in kakšnega okolja si želijo. Glede na aktualne izzive časa sta bili v novo strategijo vključeni dve dodatni temi: duševno zdravje mladih ter prestrukturiranje doline, pri čemer je k izvedbi delavnic aktivno prispevala tudi Razvojna agencija SAŠA,« še pove Urbanc.

Najpomembneje je, da se mladi počutijo slišane

Poleg profesionalnih mladinskih delavcev so kot mentorji sodelovali tudi mladi iz organizacij, kot so študentski klub, taborniki in druga društva, ki imajo izkušnje z delom z mladimi ali vodenjem projektov. Za vse mentorje so bila predhodno organizirana posebna izobraževanja, ki so jim pomagala prilagoditi način dela temam, ki so jih obravnavali – od kulture in dediščine do zdravja, podjetništva in drugih področij, pri katerih so sodelovali mladi, ki že študirajo ali na teh področjih delujejo poklicno. Na vprašanje, ali lahko strategija dejansko izboljša življenje mladih, Urbanc odgovarja pritrdilno. »Najpomembneje je, da se mladi počutijo slišane. To je prvi korak. Ko vidijo, da njihove ideje niso le zapisane, ampak se tudi uresničujejo, pridobijo zaupanje. In ko se zaupanje vzpostavi, so mladi pripravljeni še bolj aktivno sodelovati, soustvarjati okolje ter prispevati k razvoju lokalne skupnosti.«

V strategiji posebej izpostavljajo pomen druženja

Po izkušnjah epidemije in vplivu digitalizacije si želijo vsebinsko bogatih srečanj v živo, prostorov za druženje ter možnosti nadgrajevanja znanja tudi izven šolskih okvirjev, na primer v Hiši znanj. Hkrati jih zanima uporaba aplikacij in spletnih platform, na katerih bi lahko navezali prve stike in se kasneje srečevali v živo. »Ukrepi, ki jih predlaga mladina, zajemajo različne oblike družbenih aktivnosti: sejme, koncerte, gledališke predstave, dodatna izobraževanja na področju podjetništva, duševnega zdravja in trajnostnega razvoja. Mladi so posebej mobilni in trajnostno naravnani, zato so pomembni ukrepi za zeleni promet, izboljšanje kolesarskih in pešpoti in nadgradnja sistema izposoje koles. Pomembna so tudi prizadevanja za vključevanje mladih z manj priložnostmi, dostop do javnih površin in prilagojeni prostore za invalide,« strne Urbanc.

Mladi so predlagali posodobitev volilnega sistema

Strategija ločuje ukrepe, ki jih lahko uresničuje lokalna skupnost, od tistih, ki so namenjeni državi, ministrstvom in gospodarstvu. »Mladi so med drugim predlagali posodobitev volilnega sistema, možnost glasovanja pri 16. letih, izboljšave javnega prevoza, nove srednješolske smeri v Velenju, družbeno koristna dela v šoli namesto opomina in več zabavne vsebine, kot so bowling centri, koncerti in družabni parki,« sklene Janko Urbanc.