V prostorih stavbe Gaudeamus v Velenju je potekala okrogla miza z naslovom »Delovna prisotnost v SAŠA regiji – Kako nasloviti naraščajoči absentizem«. Dogodek je organizirala Razvojna agencija SAŠA v okviru Centra za pravični prehod SAŠA, izvedlo pa ga je podjetje Invel, d. o. o., v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico.

Težave z zlorabami bolniških odsotnosti

Na dogodku so izpostavili, da je treba več pozornosti nameniti preventivi, sodelovanju in transparentnosti. Udeleženci so poudarili, da sistem kot tak večinoma deluje, se pa težave pojavljajo pri zlorabah bolniških odsotnosti, pomanjkanju nadzora in neučinkoviti komunikaciji med deležniki. Posebej je bila poudarjena potreba po boljšem poznavanju delovnih pogojev zaposlenih, jasnejšem opredeljevanju aktivnega delovnega staleža ter hitrejšem vračanju na delo po bolezni. Po mnenju razpravljavcev bi k izboljšanju lahko pripomoglo poenotenje dokumentacije o delovnih mestih ter lažji dostop do informacij za vse, ki sodelujejo v postopkih ocenjevanja in vračanja na delo.

Odsotnost z dela v SAŠA regiji ostaja izjemno visoka

Janja Burkelc z Razvojne agencije SAŠA je izpostavila, da so se udeleženci strinjali o potrebi po celovitem pristopu k obvladovanju absentizma: »Treba je ločiti upravičene in neupravičene bolniške odsotnosti, okrepiti zavedanje o pomenu zdravja in kulturi zdravja, uvedbi preventivnih terenskih timov, zagotavljanju psihološke podpore ter vzdrževanju kakovostnih odnosov med delodajalci in zaposlenimi. Prav tako je pomembno podpirati aktivno vračanje na delo po dolgotrajnih bolniških odsotnostih ter izboljšati komunikacijo in izmenjavo informacij o delovnih mestih in omejitvah v času bolniške, kar bi lahko združili v eno digitalno platformo z jasno določenim dostopom do podatkov.« Udeleženci so opozorili, da odsotnost z dela v SAŠA regiji ostaja izjemno visoka, med najvišjimi v Sloveniji. Te visoke številke niso prisotne le v podjetjih, temveč tudi v javnih zavodih, vključno z zdravstvenimi in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Tako je po njihovem mnenju nujno pristopiti celostno, spodbujati kulturo zdravja, izboljšati ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter izvajati sistemske ukrepe, ki bodo dolgoročno pripomogli k večji delovni prisotnosti in boljšim rezultatom v regiji.