V Sloveniji je pokojnino iz tujine v letu 2023 prejemalo 37.218 zavezancev, odgovarjajo na finančni upravi. Število zavezancev se je med letoma 2020 in 2023 zmanjšalo za 2.284 oziroma 5,7 odstotka. Podatki razkrivajo močno odvisnost od dveh držav: kar 46 odstotkov vseh tujih pokojnin je bilo izplačanih iz Nemčije, dodatnih 23 odstotkov pa iz Avstrije. Skupaj ti dve državi predstavljata več kot dve tretjini vseh prejemnikov.

Za ponazoritev, kolikšen delež upokojencev prejema tujo pokojnino, je zgovoren podatek, da je v primerljivem obdobju leta 2023 po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokojnino prejemalo 633.735 upokojencev.

Švicarske pokojnine tudi desetkrat višje od pokojnin iz držav nekdanje Jugoslavije

Najvišjo povprečno letno pokojnino so prejemali zavezanci iz Švice, in sicer v višini 10.474,52 evra, visoko je kotirala tudi pokojnina iz Italije, s povprečnim zneskom 6.934,63 evra. Na drugi strani lestvice so se znašle pokojnine iz držav nekdanje Jugoslavije. Najnižjo povprečno letno pokojnino so prejeli upokojenci iz Bosne in Hercegovine (955 evrov), sledita Hrvaška (1.187 evrov) in Srbija (1.328 evrov).

Podatki so pridobljeni iz informativnih izračunov dohodnine in odločb o odmeri dohodnine, so pojasnili na finančni upravi. Gre za bruto zneske pokojnin, ki so jih v letu 2023 slovenski davčni rezidenti prejeli od tujih izplačevalcev.

Kakšna je slovenska povprečna pokojnina?

Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe je po podatkih, ki jih je leta 2023 zbral Sindikat upokojencev Slovenije, znašala 1.032,18 evra, na letni osnovi torej 12.386,16 evra.

Na prvi pogled se zdi, da so slovenske pokojnine višje od povprečja tujih, a je treba imeti v mislih, da podatki finančne uprave ne razkrivajo, ali uživalci tujih pokojnin prejemajo polne ali le delne pokojnine.

Število prejemnikov pokojnine iz tujine upada

Zgovoren je tudi podatek, da število prejemnikov pokojnine iz tujine iz leta v leto upada. Med letoma 2020 in 2023 se je število prejemnikov zmanjšalo za 2.284 oziroma 5,7 odstotka. To gre pripisati temu, da prejemniki od starosti umirajo, a tudi temu, da se jim ne pridružuje dovolj novih upokojencev, da bi se njihovo število obnavljalo.