Kolegi z dnevnika Svet24 so pripravili zanimivo anketo, v kateri so Slovence spraševali, kateri način dela jim najbolj ustreza. S klasičnim delovnim časom, pet dni na teden/osem ur na dan, je namreč zadovoljnih vse manj zaposlenih. Če bi imeli možnost, bi izbrali drug način razporejanja dela, se je izkazalo v anketi.
Za najbolj priljubljen se je izkazal skrajšan delovni teden. Več kot polovica anketirancev, natančneje 54 odstotkov, bi najraje delala štiri dni na teden. Na drugem mestu sta, čeprav precej daleč zadaj, skrajšan delovnik s šestimi urami dela dnevno (16 odstotkov) in delo na daljavo (od doma) večino dni v tednu (15 odstotkov). Samo enemu od desetih anketiranih se zdi najbolj primeren osemurni delovnik po pet dni na teden. Štirje odstotki anketirancev o tej temi nimajo mnenja.
Delo na daljavo ena od uveljavljenih možnosti
Delo na daljavo oz. od doma se je uveljavilo v času pandemije covida. Pri določenih poklicih je bilo prisotno že prej, zdaj pa se je razširilo še na druga polja, zlasti poklice, pri katerih so orodje dela računalnik, telefon in internetna povezava. Gre predvsem za poklice v IT-industriji, digitalnem marketingu, oblikovanju, administraciji, prevajanju, vsebinskem pisanju, programiranju, spletni prodaji, podpori strankam, svetovanju in podobno.
Za določene poklice je delo od doma neizvedljivo, za nekatere, kot na primer v šolstvu in zdravstvu, se je izkazalo, da je celo škodljivo.
V praksi je vse bolj pogosto hibridno delo – kombinacija dela na daljavo in dela v pisarni.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je leta 2023 delo od doma redno opravljalo približno 12 odstotkov zaposlenih, kar je skoraj dvakrat več kot pred pandemijo. V državah severne Evrope, kot so Finska, Švedska in Danska, delež zaposlenih, ki delajo na daljavo, pogosto presega 30 odstotkov, medtem ko povprečje v Evropski uniji znaša približno 22 odstotkov.
Najbolj priljubljena izbira anketirancev, delo štiri dni na teden, je še v eksperimentalni fazi, nekatera podjetja pa so ga že preizkusila. Ena od ključnih prednosti je povečana produktivnost. Krajši delovni čas pogosto vodi do boljše osredotočenosti in učinkovitosti pri delu, saj zaposleni naloge opravijo hitreje, če vedo, da imajo na voljo manj časa. Zaradi krajšega delovnika se zmanjša tudi raven stresa in utrujenosti. Zaposleni imajo več časa za počitek, družino, športne dejavnosti in druge osebne aktivnosti, kar prispeva k boljšemu ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. To pomeni manj izgorelosti, bolniških odsotnosti, boljše duševno zdravje in večje splošno zadovoljstvo.
Za izkušene in starejše prost dan ali šesturni delovnik
V Sloveniji bo od prihodnjega leta za delavce, ki so starejši od 58 let ali pa so oddelali že 35 let, v veljavi sistem, ki so ga na ministrstvu za delo poimenovali 80-90-100, kar pomeni, da bodo delavci delali 80 odstotkov časa, za to prejeli 90 odstotkov plače in imeli 100-odstotno krite prispevke. To pomeni, da bo lahko delavec izbral prost dan v tednu (verjetno petek) ali šest ur dela na dan.
