Šmartno ob Paki, Letuš, 10. septembra – Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi skoraj 50 prebivalcev, lastnikov objektov na območju sotočja rek Savinje in Pake v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki, za katere je vlada po poplavah iz avgusta 2023 odredila porušitev njihovih objektov in preselitev. Upravno sodišče je namreč na prvi stopnji njihovo pritožbo zavrnilo, vrhovno sodišče pa ugotavlja, da je pritožba dovoljena, kar pomeni, da bo upravno sodišče o zadevi odločalo znova. Krajani, ki so proti preselitvi menijo, da bi v večini primerov lahko zagotovili zadostno varnost njihovih domov z drugimi ukrepi.

Država za izselitev nima ustrezne pravne podlage

Kaj ugotovitev vrhovnega sodišča pomeni za nasprotnike izselitve, smo povprašali prvo podpisanega s seznama Bojana Arčana. »Odločitev vrhovnega sodišča pomeni, da država nima ustrezne pravne podlage za našo izselitev, kaj šele da bi nas lahko razlastninila. Pričakovano se bo vlada sedaj pritožila oziroma poizkusila najti dodatne strokovne odločitve, ki bi utemeljevale našo »nasilno« izselitev. To bo zelo težko, saj bodo s tem dobesedno »pljuvali« po svojih prejšnjih strokovnih mnenjih in bo zadeva še bolj čudna, še bolj vprašljiva kot je bila že sedaj. Naj spomnim: leta 2022 (leto pred poplavo), je država sama plačala študijo, iz katere izhaja, da je desni breg reke Savinje lahko suhi zadrževalnik (s tem bi se reševalo kraje dol vodno), levi breg pa temu ne more služiti. Z dvigom brežine bi lahko ohranili celotno naselje. Prav tako je država kasneje v svoji študiji za selitev (leta 2024) predvidela tri možnosti, in sicer A - celotna selitev celega naselja, B - delna selitev naselja in C - nobene selitve. Vse tri možnosti so bile variantni predlogi, odločili pa so se za celotno selitev, kar je milo rečeno zelo sporno oziroma je sedaj tudi vrhovno sodišče ugotovilo, da za to nimajo nobene pravne podlage. Trenutno lahko rečemo, da smo dobili eno zelo veliko bitko, nismo pa še dobili vojne. Država bo zagotovo poizkušala svojo odločitev uveljaviti, pravne podlage pa nima. Verjetno bodo poizkušali prikazati naše območje kot javno dobro (kot avtocesta ali kakšna onkologi– na primer- v Lokah pri Mozirju 2 metra, pa ne.« Kot še dodaja Arčan ne gre spregledati tudi dejstva, da je bilo vsaj 50% objektov na levem bregu reke Savinje v avgustovskih poplavah 2023 poplavljenih sploh prvič, naselje pa obstaja že več kot 60 let. V pritožbi so zapisali tudi, kolikokrat so bili poplavljeni drugi kraji ob reki Savinji v zadnjih 50, 60 letih, kolikokrat njihovi domovi in kakšno povprečno višino vode so imeli drugi kraji v času poplave ter kakšno sami. Hkrati so še dodali dodatno strokovne mnenje. »Zdrava kmečka logika pove vse, najbolj pomembno pa je, da nas ščiti ustava. Od omenjene odločitve vrhovnega sodišča naprej lahko spimo dosti bolj mirno predvsem zato, ker nad nami ne visi več grožnja o razlastitvi. Verjamem, da imamo možnost doseči še to, za kar se borimo že od prvega dne po poplavah naprej: ostati v našem malem raju. Kdor si želi selitve je tako in tako že sprejel ponudbo države in se bo izselil, kdor pa želi ostati, ima sedaj odprto možnost ostati v raju«, je sklenil Bojan Arčan.