Velenje, 11. septembra ‒ Ekološko kmetovanje je način pridelave hrane, ki temelji na spoštovanju narave, ohranjanju rodovitnosti tal, dobrem počutju živali in zmanjševanju obremenjevanja okolja. V Sloveniji ga ureja Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, ki velja od avgusta 2022.
Kako lahko kmet postane ekološki kmetovalec?
Da kmet pridobi naziv ekološki kmetovalec, mora najprej svojo dejavnost priglasiti pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, šele nato se lahko vključi v sistem v okviru ene od pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje. Ko je prijava potrjena, kmet vstopi v obdobje preusmeritve, ki običajno traja dve leti za poljščine in tri leta za trajne nasade, kot so sadovnjaki in vinogradi. V tem času mora delati po pravilih ekološke pridelave, a pridelkov še ne sme tržiti kot ekološke. Po uspešno zaključenem preusmeritvenem obdobju prejme certifikat, ki pa ni trajen, temveč ga je treba vsako leto podaljšati. Kontrola se izvaja redno enkrat na leto, občasno pa so možni tudi nenapovedani obiski.
Pogoji za ekološko kmetovanje so natančno določeni
Prepovedana je uporaba mineralnih gnojil, pesticidov in kemično-sintetičnih pripravkov, dovoljeni so le naravni pripravki z uradnega seznama. Rodovitnost tal se ohranja s kolobarjenjem, zelenim gnojenjem, kompostiranjem in uporabo organskega gnoja. V živinoreji morajo imeti živali dostop do paše, dovolj prostora v hlevih, prehrana pa mora temeljiti na ekološki krmi, pri čemer je preventivna uporaba antibiotikov in hormonov prepovedana. Kmet mora voditi natančne evidence o vseh postopkih, od setve, gnojenja in varstva rastlin do hranjenja živali in prodaje pridelkov, saj je sledljivost ključna. Ekološka živila morajo biti ustrezno označena, kar vključuje logotip EU, šifro kontrolne organizacije ter navedbo porekla, kot na primer “Kmetijstvo Slovenija” ali “EU”. V izjemnih primerih lahko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odobri izjeme, denimo pri nakupu živali ali semenskega materiala ali pri skrajšanju obdobja preusmeritve. Posebnost sistema je tudi možnost skupinskega certificiranja, ki je na
Pomemben razlog za odločitev za ekološko kmetovanje so tudi finančne spodbude
Program ekološkega kmetovanja je prostovoljen, a zahteva izpolnitev številnih pogojev: biti nosilec kmetijskega gospodarstva, imeti vsaj 1 ha kmetijskih površin, vključiti vsaj 0,3 ha v ekološko produkcijo, vsako leto obnoviti certifikat in se vključiti v vsaj 25 ur usposabljanja ali svetovanja čez 5 let (vsaj 15 ur v prvih treh letih). Ekološki kmetje so upravičeni do dodatnega plačila na hektar v okviru ukrepa ekološko kmetovanje, kar predstavlja višjo podporo v primerjavi s konvencionalnimi praksami. Poleg tega imajo pri razpisih za različne investicije, kot so nakup mehanizacije, gradnja hlevov ali predelava hrane, pomembno prednost, saj njihovi projekti dosegajo več točk pri ocenjevanju in tako lažje presegajo vstopni prag za pridobitev sredstev. To jim omogoča lažje načrtovanje razvoja kmetije in hitrejši dostop do sofinanciranja. Za kmete, ki razmišljajo o vključitvi v ekološko pridelavo, je zelo koristna pomoč svetovalne službe.
Ekološko kmetovanje pa ni brez izzivov
Zaradi prepovedi kemičnih pripravkov je lahko pridelava bolj izpostavljena boleznim in škodljivcem, zato je treba veliko pozornosti nameniti kolobarju, izbiri odpornih sort in preventivnim ukrepom. Tudi pridelek je lahko manjši kot pri intenzivnem kmetovanju, a ima zato višjo tržno vrednost, saj ekološka živila uživajo vedno večje zaupanje potrošnikov. Ekološko kmetovanje je torej strogo regulirano in zahteva dosledno spoštovanje številnih pravil, prinaša pa tudi številne prednosti. Poleg tega, da prispeva k varovanju okolja in zdravju potrošnikov, omogoča kmetom višjo dodano vrednost pridelkov, stabilnejše subvencije ter boljše možnosti pri razpisih. Gre za odgovorno izbiro, ki združuje trajnostni način dela, tržno priložnost in dolgoročno varnost za prihodnji razvoj kmetijstva.
