Šmartno ob Paki, 9. avgusta – Klopotec je simbol slovenskih vinskih goric in ga kot takega ne poznajo nikjer drugje na svetu. Njegovo pesem je – po zaslugi Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki – slišati tudi na skrajnem robu šmarško-virštanjskega vinorodnega okoliša, tik pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Dosedanjim šestim se je minulo soboto pridružil sedmi. Tokrat so ga postavili v vinogradu člana društva Bojana Rakuna v Malem Vrhu.

Za zdaj kaže na dobro letino

»Če sodimo po temeljnem poslanstvu – odganjanju ptičev – je klopotec danes tako rekoč neučinkovit, saj se ga ptiči več ne bojijo in so se na njegov zven navadili. Je pa običaj pomemben, ker z njim ohranjamo kulturno dediščino ter hkrati zanamcem sporočamo, kaj je to včasih pomenilo. Menim, da je bila odločitev o postavitvi klopotcev v vinogradih naših članov pred sedmimi leti pravilna tudi za to, ker nas dogodek povezuje,« nam je povedala predsednica Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Mojca Praprotnik.

Kot je še dejala, so bila zaradi vremenskih neprilik zadnja tri leta za vinogradnike zelo naporna, letos pa za zdaj v vinogradih članov društva dobro kaže. Če bo vreme prizanesljivo vse do konca, se lahko znova nadejajo zelo dobre letine. Po njenih navedbah bo trgatev letos potekala kasneje kot lani, v času, ko so ga bili za tovrstno opravilo vajeni.

Poleg truda potrebno tudi znanje

Bojan Rakun je v okviru omenjenega društva eden večjih vinogradnikov. V vinogradih na štirih lokacijah ima zasajenih blizu 2.500 trstov, na leto pa pridela približno 50.000 litrov vina. Sode polni z laškim rizlingom, renskim rizlingom, rumenim muškatom, modro frankinjo in s sauvignonom. Je med rednimi dobitniki zlatih priznanj na društvenem ocenjevanju vin. »Ta dokazujejo, da delam dobro, da uspešno nadaljujem očetovo delo in tradicijo družine,« je menil.

Rad dela v vinogradu, še raje v kleti, nam pove. Če je letina dobra, je poplačan ves trud. Tega ni malo, pravi, saj je letina v vinogradu odvisna od narave, ta pa zadnje čase dejavnosti ni najbolj naklonjena. »Če hočeš pridelati zdravo grozdje in nato dobro vino, se je treba nenehno izobraževati. Sprememb je veliko, ukrepov pa tudi.« In po katerih vinih najpogosteje posegajo potrošniki? »Večina ima rada suha vina, se pa najdejo tudi taki, ki jim gredo bolj v slast polsladka ali sladka,« se je odzval.

V knjigi Klopotec je ljubiteljski etnolog Drago Korade zapisal, da danes klopotec privablja častilce vinske trte, grozdja in vina ter vabi k trgatvi. Kar lepo število častilcev se je zbralo pri Rakunu. Korade je zapisal tudi, da je melodija klopotca krona opravljenega dela narave in človeka. In ko se v vinogradu pod klopotcem sliši še glas harmonike (tokrat jo je na postavitvi raztegnil Tilen Kumer, svoje je pridal še občinski ovtar Franc Fužir), veš, da je praktično pred vrati vesela jesen.

🔲