V poletnem času smo zaradi potovanja na priljubljene počitniške destinacije še več na avtocestah, kjer je zaradi počitniških migracij tujih državljanov že tako vseskozi velika gneča. To pa pomeni tudi povečane možnosti za prometne nezgode. V primeru nesreč na avtocestah, ko je hitrost višja kot v lokalnem prometu, nesreče pa zato hujše, pri reševanju in pomoči štejejo sekunde. Da pridejo reševalci in gasilci čim prej do kraja nezgode in ponesrečencev, rabijo prosto pot. Pri nas tej »prosti poti« do mesta nesreče pravimo reševalni pas. V Sloveniji se je reševalni pas kar lepo prijel, a to se ni zgodilo kar tako, samo od sebe.
Peš je utiral pot gasilcem
Leta 2013 se je na avtocesti med Logatcem in Uncem zgodila huda prometna nesreča, nastal je daljši zastoj, kot sicer že velikokrat pred tem, pa tudi tokrat zaradi nepravilno formiranega zastoja reševalci in gasilci niso mogli mimo. Takrat je bil v ekipi gasilcev tudi Anže Albreht, ki je izstopil iz gasilskega vozila in mu peš utiral pot skozi zastoj. Na pomoč mu je priskočil sodelavec, bila sta uspešna, a popolnoma izmučena in za nadaljnjo pomoč in intervencijo nezmožna.
Anže Albreht pravi, da sta tisti dan in tista nesreča v njem sprožila razmišljanje, kaj storiti, da bi vozniki spoznali pravila pravilnega razvrščanja. Po tem je stekla akcija in Anže Albreht je ustanovil tudi Zavod reševalni pas, za podajo točnih informacij pa smo ga povabili na pogovor.
Zakaj je reševalni pas ključen za reševanje življenj?
»Vsi vemo, da je v primeru hujših poškodb ali drugega medicinskega stanja hitrost odločilnega pomena. Hitrejša ko je pomoč, več je možnosti za preživetje, več možnosti za izid brez trajne invalidnosti. Potem so tu tudi požari, ki jih je seveda treba čim prej pogasiti, da se ne razširijo, čim manj onesnažujejo okolje, hitrost in dostopnost sta pomembni tudi za področje policije, za varnost.«
Kaj o pravilnem razvrščanju pravi zakon?
»Zakon o razvrščanju obstaja že preko 20 let in govori o pravilnem razvrščanju na levo in desno stran, pred letom 2017 pa je bil nekoliko narobe oziroma nerodno napisan. Takrat smo dali pobudo za spremembo in ga tudi uspešno spremenili. Zakon je sicer suhoparno besedilo, a če ga preslikamo na ceste, lahko dejansko rešuje življenja. Vozila na prehitevalnem pasu, takoj ko hitrost pade pod 60 km/h na avtocesti ali hitri cesti, zapeljejo skrajno levo do ograje, vozila na voznem pasu pa desno, kolikor je mogoče. Bistvo je, da je na sredini dovolj prostora za prehod gasilskih in reševalnih vozil.«
Kaj se zgodi, če vozniki pravilnega razvrščanja ne upoštevajo? Kakšne so kazni?
»Od letošnjega aprila je ta zakon tudi na našo pobudo spremenjen, in sicer, če ne ustvarite reševalnega pasu, če ga izkoristite ali pa se priključite intervencijskemu vozilu na nujni vožnji, kazen znaša 500 evrov in 3 kazenske točke. Ta globa te prekrške avtomatsko uvršča med hujše prometne prekrške, kar je edino pravilno. Vseeno pa raje vidimo, da ima učinek odvračanja od tega početja oziroma da voznika prisili v razmišljanje, kaj mora narediti, če pade v zastoj.«
...
Več o tej temi v aktualnem Našem času.