Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo. Letošnji dan mladih izpostavlja potrebo po vključevanju mladih v lokalne procese upravljanja, saj so njihova ustvarjalnost, energija in poznavanje skupnosti bistvenega pomena za reševanje zapletenih in medsebojno povezanih izzivov našega časa, so pred dnevom zapisali pri Združenih narodih in izbrali geslo Lokalne akcije mladih za trajnostne razvojne cilje in še več, s katerim poudarjajo transformativno vlogo mladih pri lokalizaciji trajnostnih razvojnih ciljev.

Mladi in splet

Nekaj statističnih podatkov o mladih v Sloveniji je objavil Statistični urad Republike Slovenije (Surs). V naši državi je mladih čedalje manj – na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji 323.430 prebivalcev starih med 15 in 29 let. Njihov delež je znašal 15,2 odstotka populacije ali za 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991. Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku letošnjega leta največji v osrednjeslovenski regiji (17,5 odstotka), najmanjši pa v pomurski (12,5 odstotka).

Skoraj vsi mladi med 16. in 29. letom starosti v Sloveniji so leta 2024 dnevno uporabljali internet. Za spletna družbena omrežja jih je internet uporabljalo 91 odstotkov, medtem ko je povprečje na ravni EU znašalo 88 odstotkov.

Sedem od desetih mladih (69 odstotkov) v Sloveniji je leta 2024 gledalo pretočne videovsebine na zahtevo (v EU 72 odstotkov). Tretjina jih je poslušala ali prenašala podkaste, kar je nekoliko manj od povprečja EU (40 odstotkov).

Zaposlovanje mladih

Slovenska mladina se lahko pohvali z visoko izobraženostjo. Po podatkih Surs je bilo leta 2022 v terciarno izobraževanje vključenih 47,4 % prebivalcev, starih od 20 do 24 let, kar je drugi najvišji delež v EU – za Grčijo. Prav tako je Slovenija med najboljšimi državami po nizkem deležu mladih, ki niso vključeni ne v delo ne v izobraževanje (7,8 %), medtem ko je evropsko povprečje 11,2 %. Tudi pri zgodnji opustitvi izobraževanja se uvršča visoko – z deležem 5,4 % je peta v EU.

Ne preseneča podatek, da so mlade ženske v povprečju bolje izobražene od moških. Leta 2023 je terciarno izobraževanje zaključilo 16.629 oseb, od tega skoraj 60 % žensk. Medtem ko moški še vedno najpogosteje diplomirajo iz tehničnih ved, ženske največkrat iz poslovnih, upravnih ved ter prava.

Med delovno aktivnimi mladimi je bilo lani 25.000 takih, ki so se prvič zaposlili na območju Slovenije. 1.500 mladih (6,1 odstotka delovno aktivnih mladih) je prvič vstopilo na trg dela v obliki samozaposlitve. Med 23.500 zaposlenimi jih je 68,4 odstotka imelo prvo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas.

Med osebami, starimi od 20 do 29 let, je bila v Sloveniji leta 2024 stopnja delovne aktivnosti 68,6-odstotna, kar je nad povprečjem EU (65,9 odstotka). Med moškimi v Sloveniji je bila 72,9-odstotna, med ženskami pa 63,5-odstotna. Nižja od povprečja EU (10,1 odstotka) je bila v Sloveniji tudi stopnja brezposelnosti med mladimi (6,6 odstotka).

Po podatkih Sursa je bila med mladimi lani tudi nižja stopnja tveganja revščine, zadovoljstvo z življenjem pa večje. Stopnja tveganja revščine med mladimi je bila lani 8,5-odstotna, medtem ko je bila med vsemi prebivalci Slovenije 12,1-odstotna. Materialno in socialno prikrajšanih je bilo 2,5 odstotka mladih.

Bolj zadovoljni med Evropejci

Zadovoljstvo z življenjem je bilo med mladimi v Sloveniji lani večje od povprečja na ravni EU. V Sloveniji so mladi zadovoljstvo z življenjem na lestvici od 0 do 10 ocenili z oceno 8,1, medtem ko je povprečna ocena zadovoljstva mladih z življenjem v EU znašala 7,5.

Statistični urad RS je podatke o mladih pripravil v okviru mednarodnega dneva mladih, ki ga zaznamujemo 12. avgusta. Ob isti priložnosti je Inštitut za raziskovanje trgov in medijev Mediana delil rezultate raziskave, v kateri so anketiranci s celotnega sveta ocenjevali, kdaj pride tisti trenutek, ko se nehamo počutiti mlade. Na svetovni ravni povprečje znaša 41 let, v Evropi in v Sloveniji pa 43. Mejo nekoliko višje postavijo na Hrvaškem in v Srbiji, in sicer na 45 let.

Raziskava je med decembrom 2024 in februarjem 2025 potekala v 40 državah sveta. V njej je sodelovalo 35.515 ljudi.

Tako globalno kot doma se mladi soočajo z izzivi, ki bodo zaznamovali prihodnost – podnebne spremembe, digitalizacija, demografske spremembe in prekarno delo, da niti ne govorimo o pereči tretji svetovni vojni. Vendar so tudi nosilci rešitve: prinašajo sveže ideje, energijo in sposobnost povezovanja.