Šoštanj, 1. avgusta – Ideja o postavitvi plavajoče sončne elektrarne (PSE) Družmirje na Šoštanjsko jezero sproža veliko razprav in odpira številna vprašanja, zlasti med ribiči in naravovarstveniki. V imenu Ribiške družine Paka Šoštanj je svoje pomisleke strnil Matej Blagus.

Kako gledate na postavitev plavajoče sončne elektrarne na jezeru?

»Podpiramo razvoj sodobnih virov energije, a menimo, da postavitev na vodni površini enega največjih in najčistejših slovenskih jezer predstavlja resno tveganje. Šoštanjsko jezero je bogat in živ vodni ekosistem – v njem živijo številne ribje vrste in drugi vodni organizmi. Pokrivanje površine s sončnimi celicami pomeni poseg v njihov življenjski prostor in bogastvo življenja,« opozarja Blagus, ki doda, da lahko že z eno plovbo po jezeru hitro ugotoviš, kje se vodni organizmi zadržujejo in kje jih ni.

Jasno je, da se njihove navade spreminjajo z letnimi časi, vsaj s poletjem in zimo. Ribe in drugi vodni organizmi uporabljajo celotno površino in globino jezera. Pozimi se umikajo v globlje predele. Prav ti predeli so pogosto tudi njihova zimovališča. Če se ravno nad takšnim območjem postavi plavajoča sončna elektrarna, lahko to resno moti njihov življenjski cikel.

Blagus dvomi tudi, da obstaja strokovnjak, ki lahko zagotovi, da sončne celice ne bodo spremenile pestrosti življenja v vodi. »Poleti se ribe razporedijo po različnih delih jezera. To pomeni, da bi poseg v to območje prizadel zelo velik delež ribje populacije. Poleg fizične prisotnosti konstrukcije je problem tudi svetloba, ki jo oddajajo sončne celice. Ribe se za začetek drstenja ravnajo po dolžini dneva, torej količini naravne svetlobe. Če to umetno spremenimo s pokrivanjem jezerske površine, se lahko povsem poruši njihov naravni bioritem.«

Ste imeli kot ribiška družina možnost sodelovanja pri oblikovanju projekta?

»Ob razgrnitvi projekta smo se udeležili javne predstavitve in zastavili več vprašanj. Na večino od njih, tudi ključna, kot je, ali bo dovoljena plovba s čolnom, do danes nismo prejeli jasnih odgovorov. To pa zadeva tudi našo osnovno dejavnost: športni in turistični ribolov. Smo koncesionarji za ribolov, skrbimo za upravljanje jezera in prodajamo ribiške karte. Ribolov ni le hobi, je tudi turistični produkt. In če želimo razvijati turizem, potrebujemo zdravo vodo, urejene razmere in dostopnost. Zato je ogrožanje ribolovne dejavnosti neposredno tudi vprašanje za širšo lokalno skupnost.«

Bi bili pripravljeni na kakšne kompromise?

»Seveda. Menimo, da bi bilo veliko primerneje razmišljati o postavitvi sončnih celic na obrežna zemljišča. Teh je na voljo kar nekaj, pa so pogosto zapuščena. Postavljanje elektrarne na vodo, še posebej na eno izmed najglobljih jezer v Sloveniji (globine čez 60 m), pomeni tehnični in ekološki eksperiment z dolgoročnimi posledicami. Če čez 30 let elektrarna ne bo več v uporabi, kaj bomo z vsemi sidri, konstrukcijami in plavajočimi moduli? Bodo to novi odpadki, ki jih bodo morale pospravljati naslednje generacije?«