S Petjo se dobiva v Letnem kinu ob Škalskem jezeru, kjer pravkar v zavetju mogočnih dreves poteka festival Neki poletnega. Ta dan so bile obiskovalcem na voljo razne družabne igre, turnir v šahu in večerni Pub quiz, organiziral pa ga je Šaleški študentski klub. Del te ekipe je tudi moja sogovornica, ki opravlja vlogo podpredsednice. Aktivna je tudi na nacionalni ravni, kot svetnica Sveta Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS.

Če na študentski sceni niste najbolj domači, vam to ne pove kaj dosti, zato en »schnellkurs« teh organizacij.

Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) je krovna organizacija študentskih klubov iz vse Slovenije. Ukvarja se s študentskimi problematikami in zastopa interese študentov na lokalni in nacionalni ravni. Klubom, kot je ŠŠK, nudi podporo pri izvajanju projektov, izobraževanj in prireditev, skrbi za informiranje mladih o njihovih pravicah, možnostih šolanja in zaposlovanja ter organizira večje dogodke.Verjetno ste slišali tudi za krvodajalsko akcijo »Častim ½ litra!«.

Študentska organizacija lokalnih študentskih klubov (ŠOLS) predstavlja mrežo lokalnih študentskih klubov, ki delujejo izven univerzitetnih središč. Njena naloga je povezovati te klube, skrbeti za enakomeren razvoj študentskega organiziranja po regijah in zastopati študente na državni ravni. Prizadeva si predvsem za ohranjanje lokalne pripadnosti in razvoj mladih v domačih skupnostih.

Svet ŠOLS, v katerem deluje Petja, je najvišje predstavniško telo študentskih organizacij lokalne skupnosti.

Nasmejano dekle z zanimivim imenom bi opisala predvsem kot prijetno, odgovorno, zanesljivo, empatično, razumevajočo, a tudi odločno. Ima lastnost, da v stresnih situacijah ostane mirna in zbrana. Če se motim, to dobro skriva.

Kako si ti srečala nas?

»Videla sem tvoj poziv, da iščeš ljudi za program eMCe plac ozavešča. Pobuda se mi je zdela zanimiva. Bežno sem poznala eMCe, ne pa zares. Poslala sem mail and the rest is history, ostalo je zgodovina (smeh). Začela sem pisati članke na različne teme, pripravljala sem infografike, z Janjo sva organizirali pogovor o spolnosti, na katerega sva povabili Lucijo Burgar.«

Zelo fajn je bilo sodelovati s tabo in sem vesela, da si prišla zraven. Večina ljudi te pozna kot ŠŠK-jevko.

»Na zaključku mladinskih organizacij me je Rok, ki ga nisem videla leta, ves resen pocukal, da bi se rad z mano pogovoril. To me je začudilo, razmišljala sem, kaj bi se pa midva imela tako resnega za zmeniti, kaj sem naredila?! (smeh). No, povabil me je, da bi v drugem Golobovem mandatu prevzela odbor za izobraževanje in socialo, in sem rekla, ja, itak.«

Se spominjaš začetkov?

»Vse se mi je zdelo zelo kompleksno, nič mi ni bilo jasno. Potem pa sem začela spoznavati ekipo in se udeleževati sej in se počasi uvajati. Danes sem srečna, da sem postala del tega. Ogromno sem se naučila, spoznala sem nove ljudi, se z nekaterimi ponovno povezala, v bistvu mi je tudi Velenje zaradi tega postalo bolj domače.«

Kaj ti je bilo takoj všeč?

»Ekipa. Ko skupaj narediš neki fajnega, ko si pomagaš, ko drug drugemu nekaj dajemo skozi proces, ta občutek ponosa in veselja, ko zrihtamo, to največ šteje. Ta koncept, da delamo mladi za mlade.«

Potem je predsednik postal Teodor in ti si dobila novo vlogo … Gospa podpredsednica!

»Ja, želela sem ostati v ŠŠK-ju tudi z novo ekipo. Iskreno, nisem pričakovala, da bom dobila tako odgovorno funkcijo. V prvem mandatu sem pokrivala še odbor za kulturo in zabavni program, v drugem pa sem svetnica.«

Kaj dela podpredsednica?

»Česa ne dela! V prvi vrsti daje podporo predsedniku, skrbi za tekoče zadeve, kot so administracija, sestanki, klici, bdi nad tem, da se stvari zrihtajo, asistira pri dogodkih, sfura kakšen svoj projekt, hodi na seje ŠKIS-a in ŠOS-a. In vse ostalo, kar ji predsednik naroči (smeh). Sem, kjer se me rabi.«

Koliko imajo nacionalne študentske organizacije posluha za klube?

»Kar se tiče Zveze ŠKIS, bi rekla, da se res trudimo. Smo sicer omejeni, ker so nad nami še višje instance, ampak kolikor lahko, podpiramo dobre prakse in odpiramo diskusije. Vse entitete se trudijo, da bi lahko bolj soodločali pri pomembnih odločitvah in tesneje sodelovali z ministrstvi.«

Kateri problemi najbolj izstopajo?

»Odvisno od oblike organizacije, vsi pa že nekaj let opažamo kadrovsko stisko. Sprašujemo se, kako bi privabili mlade, da bi se aktivno vključili. To je tema tako znotraj ŠŠK-ja kot ŠKIS-a. Mlajše generacije delujejo bolj pasivne ali pa mogoče samo ne najdemo skupnega jezika. Mogoče jim ne znamo na dovolj zanimiv način predstaviti možnosti, ki jih imajo.«

Kaj bi rekla, kaj ŠŠK daje mestu?

»Trudimo se prirejati raznolike dogodke, da vsak nekaj najde zase. V mesto to vnaša nek utrip, sploh recimo Dnevi mladih in kulture. Maj je tradicionalno »naš«, to je mesec mladosti, celo leto se ve, da bo takrat dogajanje. Sledi mu Lakefest, upam si trditi, da je to res udaren zaključek poletne koncertne sezone v Velenju. Z drugimi manjšimi dogodki, ki pa so tudi pomembni, pokrivamo več lokacij, pripomoremo k temu, da mesto diha. To prinaša kontinuiteto živahnosti na tak in drugačen način. Mladi se s tem, ko smo aktivni, učimo, razvijamo, spoznavamo delovanje občine. Te kompetence lahko nekoč izkoristimo v profesionalni karieri, v prihodnosti pa tudi vračamo lokalni skupnosti. S to vpetostjo v študentske organizacije se gradi naše zavedanje o problemih, ki jih imamo kot družba. Mladim lahko kaj tudi pomagamo rešiti.«

To je tvoj zadnji mandat, ker ravno zaključuješ faks. Si študentka psihologije.

»Trenutno intenzivno pišem magistrsko in delam v kadrovski službi, ja. Kar se tiče konca … Trenutno je moj obrambni mehanizem zanikanje, haha. Še bolj cenim vse dogodke in trenutke, ker so zame v tej vlogi zadnji. Verjamem, da bom imela krizo, ker je ŠŠK zelo pomemben del mojega življenja. Vem pa, da moram tudi to dati skozi, in sem nekako pripravljena na druge priložnosti, ki me čakajo. Je pa to obdobje, ki je malo zmedeno. Tudi moji kolegi, ki so v podobni situaciji, so malo tesnobni. Se trudimo iti skozi to s proaktivnostjo in medsebojno podporo.«

Kaj je tvoj pečat, kaj puščaš za sabo?

»Vse, kar sem počela, sem z ekipo, ne morem izpostaviti samo sebe. Sem pa ponosna, da imajo mladi v okviru ŠŠK na voljo subvencionirane razbremenilne pogovore z Nevo iz Psihologike. Tega smo si dolgo želeli.«

Treba je izpostaviti, da je Petja na to vprašanje odgovorila precej (pre)skromno …

Kako si zadovoljna z izbiro faksa?

»Ena boljših odločitev v mojem življenju. Če se navežem na ŠŠK ‒ če ne bi študirala psihologije, ne bi pristala na tej sceni, tako se je vse začelo, s pisanjem tovrstnih vsebin za program eMCe plac ozavešča. No, gledala sem veliko »true crime« oddaj in me je začela zanimati forenzična psihologija, pristala pa sem na področju kadrovske in organizacijske psihologije. Ampak mi je tudi to super. Z delom v ŠŠK-ju sem ugotovila, da mi paše projektno delo, rada imam stik z ljudmi, veliko je dinamike.«

Če ostaneva še malo pri psihologiji – veliko govorimo o duševnih stiskah mladih …

»Tempo lajfa je enostavno prehiter. Zgoščenih je ful informacij, prihodnost je negotova, nepremičninski trg vemo, kak je, vsi se sprašujemo, kaj bo z nami. Ta prehod v odraslost prinaša anksioznost. Pri večjih spremembah seveda čutiš negotovost. Mi je pa vzpodbudno to, da se več govori o duševnih stiskah. Pandemija je v bistvu odprla to razpravo. Med korono smo ostali sami s sabo, nismo imeli kam zbežati. Soočali smo se z osamljenostjo. Zanimivo se mi je zdelo, kako je vlada komunicirala z nami.«

Kakšno mnenje imaš o tem?

»Mislim, da ni bila konstruktivna. Seveda jim je bilo težko, ampak zame je nedopustno, da predstavnik vlade reče: »Uživajte, dokler lahko«. Tudi val protestov, razkrite slabe prakse, vse to je pokazalo, da delo ni bilo optimalno. Ogromno prostora je bilo za izboljšave. Krizni management je bil slab. Omenila bi tudi duševno zdravje zdravstvenega osebja, ki je bilo takrat na prvi bojni liniji. Šele takrat smo začeli govoriti o bremenu, ki ga nosijo. Se je pa ustvarila oblika rezilientnosti in močan občutek skupnosti na socialnih omrežjih. Čeprav jih demoniziramo, so lahko tudi vidik povezovanja, zabave in informiranosti.«

Kako lahko ločimo kvalitetne vsebine na spletu od škodljivih?

»V prvi vrsti moraš poznati sebe in svoje trigerje. Če nekaj klikneš in ne vpliva dobro nate, moraš zavzeti distanco. Informacije je treba preverit pri več virih in iskati kredibilne. In se zavedati, da socialna omrežja niso resnično življenje, pomembni so mehanizmi podpore izven tega. Je pa povezovanje lažje na spletu. Tam lahko tudi izpostaviš nek svoj problem in se še kdo drug najde v njem.«

Kaj bi svetovala nekomu, ki doživlja stisko, a jo še zmore obvladovati brez strokovne pomoči?

»Podporni krog je ključnega pomena. Da nekomu poveš težavo, da dobiš povratno informacijo, to veliko spremeni. Na spletu pa previdno, ni vsak vir dober. Jaz predlagam Nevine vsebine (Psihologika), spletno svetovalnico To sem jaz, dobre članke najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ, fajn vsebine pripravljata Društvo psihologov Slovenije in Društvo študentov psihologije Maribor. To so dobri resursi. S tem pazljivo, a če imaš recimo ljubezenske težave, tudi CHAT GPT dobro odgovori. Pri globljih stiskah pa vas naj ne bo sram poiskati pomoč. To ni znak šibkosti, to je skrb zase, da boš dobro prebrodil situacijo.«

Kaj ti je ta študij dal?

»Joj, jaz bi ga res priporočala. Snov ti pomaga pridobiti širši, racionalen in kritičen pogled na situacije in svet. Tudi oddelek za psihologijo v Mariboru je sestavljen iz čudovitih strokovnjakov, ki te res opogumijo, tudi za življenje. Tam smo študenti res zacveteli.«

Spremljaš proces sprejetja Zakona o psihoterapevtski dejavnosti? Imaš komentar?

»Spremljam. Mislim, da ni bilo dovolj prostora za strokovno debato in premislek o učinku, ki ga zakon prinaša ne samo uporabnikom, ampak tudi strokovnjakom, ki na področju že delujejo, ter javnim izobraževalnim programom, ki usposabljajo strokovnjake na področju duševnega zdravja. Pomembno je, da pri določanju kriterijev sledimo smernicam s trdno znanstveno podlago, saj bo takšna usmeritev z največjo verjetnostjo prispevala k dobrobiti uporabnika.«

Vrniva se k tebi. Odraščala si v Gaberkah. Kako se spominjaš srednješolskih dni v Velenju?

»Druga tema, ja, haha. Vsak letnik sem bila nekdo drug. Od rock darkerce z grdimi, namazanimi obrvmi, do ne vem, česa vsega. Nisem vedela, kaj bi bla. Začela sem z dobrim uspehom, kasneje pa naredila »akademski glow up«, ko sem izvedela, kako visoke so omejitve na želenem faksu. Hengali smo v parku pred gimnazijo ali pa pri komu doma, na jezeru. Jaz sem si kar delala dramo z nekimi stvarmi, danes si pa želim raje tiste probleme kot današnje, haha. So bili pa to lepi časi.«

Kaj te polni, osrečuje?

»ŠŠK, hehe! Rada sem psihologinja, rada raziskujem, rada berem, rada potujem, rada imam prijatelje.«

Kam bi poslala naše bralce na potep?

»Poleti kamorkoli ob morje! Tajska septembra. To je bila res izkušnja, tako lepe plaže, morje, zahodi … Obožujem morje.«

Kako se ti počutiš na študentski izmeni v Ribnem?

»Lani sem bila prvič in mi je bilo ful fajn. Res je sproščeno, nobeden ti ne gleda pod prste, lahko samo si, in to je čisto ok. Malo »težimo« s programom, ampak mislimo, da je to ful dober način, da se skonektaš s folkom. Z direktorjem mladinskega centa smo lani zakurili ogenjček v tipiju in poslušali tehno (bi rekla, da ni bil on DJ, op. a.). Kje se ti lahko še to zgodi? (smeh).«

Midve sva pri koncu, prihodnost pa je menda še daleč … Kako si jo zamišljaš?

»Odvisno od trenutka. Pridejo momenti, ko ne vem, kaj si naj mislim. Je pa lažje, če veš, da nisi sam. Čutim, da bo vse ok. So neki faktorji, na katere ne moreš vplivati, na kar pa lahko, kjer imaš nadzor, si pa lahko narediš po svoje.«

Ej, saj to veš, da si v naših krogih prepoznana tudi kot najbolj strastna fenica skupine Kokosy?

»Haha, ful fajni band so, ful rada delam z njimi, imajo veliko artistično vrednost, ne komplicirajo, naredijo žur, vse perfekt. Z veseljem jih kdaj organiziram za vas! Če sem v MC poznana kot »Kokosy girl«, pa naj bo to »my legacy«, moja zapuščina (smeh)!«

Petjin najljubši komad je Lana ne, jaz pa vem, da marsikdo pomisli nanjo, ko se pevec Boris zadere: »Ti … Si moja najljubša oblika ljudi!«