RD Paka Šoštanj je na svoji spletni strani objavila zapis, v katerem ribiči razmišljajo o postavitvi PSE na Šoštanjsko jezero. Pišejo, kot pravijo, na poljudnoznanstveni način, pa tudi s kmečko pametjo.

»Osenčenje s plavajočimi pontoni in paneli sončnih celic. Ribe gredo v drst, ko je ustrezna dolžina dneva. Z osenčenostjo bo to moteno, ikre v ribjih telesih bodo propadale, kar pomeni vnetja in bolezni, posledično pa zmanjševanje ribje populacije – degradacijo.

Naravno drstišče

Otok na vzhodu jezera bi bil po projektu prekrit s sončno elektrarno. To drstišče k letnemu prirastu rib v jezeru prispeva okoli četrtino zaroda. Če bo prekrito, bo izgubljeno, prirast rib pa bo zmanjšan – degradiran.

Naravno drstišče Gaberški trikotnik 

Pri pritoku Velunje na gaberški strani je velika trikotna površina jezera, ki sega v globino do 10 m, skoraj do polovice jezera, na jug. Gre za površino, ki verjetno daje polovico celoletnega letnega prirasta rib v jezeru. To drstišče je v močni navezi s prej omenjenim drstiščem okoli otoka. Če bo tudi samo deloma prekrito, bo prirast zmanjšana in bo rib manj.

Zimovališče 

To je območje, na katerem se pozimi zbere večina rib. Jezero je tu globoko okoli 38 m, ribe pa najdemo na globini med 15 in 25 m. Ravno tam naj bi postavili svetlobne celice. Razdalje za ribolov: float ali plovček se lovi od 3 do 150 m od obale, lov velikih krapov z obtežilnikom od 50 do 250 m od obale ter lov iz čolna po celotnem jezeru. Riba je do 50 m globoko.

Obljube OPPN

Če je bilo v OPPN (župan Menih) dogovorjeno, da je »malo jezero«, to je JZ zaliv jezera, namenjeno samo za ribolov, veliko jezero pa turizmu (plažam, čolnarjenju, opazovanju in sprehajanju živali …), to ne pomeni, da ribiško upravljanje, tekmovanja na tekmovalnih trasah in turistični ribolov z obale in čolna v »velikem«, celotnem jezeru odpadejo. Dodatno je zaradi neizdelanih prelivov JZ zaliv ali »malo jezero« od maja do oktobra neuporabno za ribolov zaradi izrazite zaraščenosti z algami.

...

Več v današnjem Našem času.