Vsak zaposleni bo moral plačati odstotek bruto plače, še enkrat toliko pa njegov delodajalec. Za en odstotek bo nižje tudi nakazilo na račun upokojenca. In koliko je to v denarju?
Zaposleni, ki prejema minimalno plačo – ta je od letošnjega januarja 1.277,72 evra – bo plačal 12,77 evra prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tisti, ki prejemajo povprečno slovensko plačo, v višini 2.521 evrov, pa bodo dobili za 25 evrov nižjo plačo. Kaj pa predsednik vlade? Marčevska plača Roberta Goloba je znašala 6.791 evrov bruto. To pomeni, da bo za dolgotrajno oskrbo plačal malenkost manj kot 68 evrov, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa šest evrov manj.

Prispevek odtegnil že delodajalec

Prispevek boste plačali na enak način in po enakem postopku, kot se plačujejo prispevki za socialno varnost. Znesek bo odtegnil že delodajalec pri izplačilu plače. Nihče ne bo dobil domov položnice z zneskom. Koliko ste plačali, pa boste videli na plačilni listi.
Za zaposlene osebe, ki prejemajo plačo, se prispevek plačuje na enak način in po enakem postopku, kot se plačujejo ostali prispevki za socialno varnost. V vašem primeru bo prispevek odtegnil delodajalec.
Upokojenci bodo prispevek za dolgotrajno oskrbo plačali konec julija. Povprečna starostna pokojnina je bila v maju 951 evrov. To pomeni, da bo povprečni slovenski upokojenec za dolgotrajno oskrbo plačal okoli devet evrov in pol. Svoj del bodo morali plačati tudi tisti z najnižjimi prejemki, ima pa zakon nekaj izjem. Prispevka ne bo treba plačati otrokom, ki so uživalci družinske pokojnine. Tisti, ki prejemajo vdovsko pokojnino, pa bodo prispevek plačali le od osebne pokojnine, pojasnjujejo na zavodu za pokojninsko zavarovanje.
Prispevka prav tako ne bo treba plačevati za otroke, pastorke ali otroke brez staršev, ki jih preživlja druga oseba, ki pa je seveda zavarovana. Šolajoči se otroci so oproščeni plačila prispevka do 26. leta. Mlajši od osemnajst let morajo prispevek plačati, če so že v delovnem razmerju, so samostojni podjetniki, opravljajo kmetijsko dejavnost ali opravljajo poslovodske funkcije. Prispevek morajo plačati tudi tisti, ki so plačani za študentsko delo.

Kmetje, s.p.-ji in samozaposleni v kulturi

Svoj delež morajo prispevati tudi samostojni podjetniki in kmetje. Oboji bodo morali prispevati po dva odstotka plače. Enako kot za socialne prispevke bodo s strani finančne uprave prejeli obračun prispevkov, ki bo vključeval tudi prispevek dolgotrajno oskrbo. Položnico oziroma univerzalni plačni nalog pa bodo prejeli le samoplačniki, poslal ga bo zavod za zdravstveno zavarovanje. Plačilo prispevka se izvede do 15. dne v mesecu za preteklo obračunsko obdobje.
Tudi samozaposleni v kulturi bodo morali, ne glede na pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, odslej plačevati za dolgotrajno oskrbo. Rok za plačilo prispevka je do 20. dne v mesecu, za pretekli mesec. Tako kot kmetje in samostojni podjetniki je tudi za kulturnike vrednost prispevka dva odstotka od zavarovalne osnove. Za primer so na ministrstvu za solidarno prihodnost predstavili izračun na podlagi lanskih podatkov za povprečno plačo. Najnižja zavarovalna osnova je 60 odstotkov povprečne plače. Lani je bila ta 2.394 evrov, kar pomeni, da je najnižja zavarovalna osnova nekaj centov več kot 1.436 evrov. To pa pomeni, da bi moral samozaposleni v kulturi plačati za dolgotrajno oskrbo najmanj 28 evrov. Znesek prispevka bo obračunan na obrazcu za obračun prispevkov za socialno varnost, ki bo viden na eDavkih.
Na ta način naj bi letos zbrali 256 milijonov evrov, že drugo leto pa naj bi samo s prispevki zavarovancev zbrali 650 milijonov evrov. Nadzor nad porabo sredstev iz te blagajne bo izvajal sam ZZZS, ki posledično od izvajalcev dolgotrajne oskrbe terja spoštovanje strogih pravil.

Kaj bomo dobili za ta denar

Vse pravice, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi, sicer še niso v popolnosti zaživele v praksi. S prvim decembrom začne veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Prav to je eden ključnih delov zakona, minister Simon Maljevac pa zagotavlja, da za namestitev v domu nihče ne bo plačal več kot 781 evrov. Takrat bo mogoče dobiti tudi denarni prejemek. Že zdaj pa je v veljavi ukrep oskrbovalec družinskega člana. Novo je le, da so zdaj lahko oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci. Kdorkoli bo opravljal to delo, bo dobil 1,2-kratnik minimalne plače. Delovala naj bi tudi dolgotrajna oskrba na domu. Nekaj slabe volje sicer povzroča zamuda pri izdajanju odločb, vendar na ministrstvu za solidarno prihodnost zagotavljajo, da se postopki vnosa vlog, njihov pregled, obiski pri bodočih uporabnikih in oblikovanje odločb lahko kljub temu izvajajo nemoteno.