Velenje, 9. julija – Na festivalu Soundgarden ob Velenjskem jezeru je bila ena bolj obiskanih delavnic tista, ki jo je vodil Peter Mesarec, strokovnjak za marketing in umetno inteligenco. Posvečena je bila umetni inteligenci, novim tehnologijam in razvoju višje inteligence. Kot pravi, je zanimanje za uporabo orodij umetne inteligence v podjetjih izjemno veliko.
»Jezikovne modele že vsi poznajo in imajo občutek, da jih druga podjetja že uporabljajo. Zato se hitro pojavi vprašanje, zakaj pa mi tega še ne uporabljamo? Interes je velik, podjetja si želijo konkretnih znanj, kako lahko umetno inteligenco uporabijo pri vsakodnevnem delu, posamezniki pa iščejo načine, kako jim lahko ta orodja olajšajo naloge. Največ zanimanja prihaja iz oddelkov znotraj podjetij marketinga, prodaje, kadrovanja in nadzora kakovosti, kjer se pogosto ukvarjajo z velikimi količinami informacij,« pojasni Mesarec, ki podjetjem svetuje previdnost pri uvajanju orodij umetne inteligence, predvsem z vidika varnosti podatkov.
»Zaposlenim omogočite najprej plačane verzije orodij, naučite jih varne in učinkovite uporabe. Pomembno je, da vsi uporabljajo enako orodje in da to počnejo pravilno. Zavedati se moramo, da zaposleni ta orodja že uporabljajo, naša naloga pa je, da jim omogočimo varno, odgovorno in usklajeno rabo, da bodo podatki zaščiteni, delo pa bolj učinkovito.«
Dobimo resnične informacije?
Zavedati se moramo omejitev umetne inteligence, predvsem t. i. halucinacij – situacij, ko si model delno ali v celoti izmisli odgovore. »Halucinacije so sestavni del jezikovnih modelov in se jim ne moremo popolnoma izogniti. Z ustrezno uporabo, npr. s tem da modelu vnaprej podamo pravilnik ali zapisnik, ki ga želimo analizirati, pa lahko stopnjo netočnosti precej zmanjšamo.
Še vedno si, četudi nima resnične informacije, izmisli v povprečju pet do šest odstotkov,« pojasnjuje sogovornik.
Ključ do uspešne uporabe UI je, da uporabniki znajo prepoznati, kdaj je odgovor zanesljiv in kdaj je potreben dodaten človeški nadzor. »Ljudje moramo ostati tisti, ki preverjamo resničnost podatkov,« opozarja Mesarec.
V podjetjih se v okviru resne rabe umetne inteligence praviloma odločajo za plačljive različice orodij, saj te omogočajo višjo kakovost, boljšo varnost podatkov in možnosti za notranje sodelovanje.
Ali umetna inteligenca ogroža delovna mesta?
Za zdaj, pravi Mesarec, uporaba umetne inteligence še ne zmanjšuje števila zaposlenih, kljub temu da obstajajo posamezni primeri, ko so podjetja zaradi avtomatizacije zmanjšala ekipe. »Eden od znanih primerov je veliko mednarodno podjetje Klarna, ki je odpustilo 600 zaposlenih v oddelku za podporo uporabnikom, a jih je nato znova zaposlilo, ker so ugotovili, da tehnologija vsega še ne zmore. Že zdaj pa opažamo povečano produktivnost zaradi razbremenitve pri ponavljajočih se, dolgočasnih nalogah. Zaposleni lahko več časa namenijo kreativnim, strateškim in razvojno usmerjenim nalogam, kar je velik premik v delovni kulturi,« pravi Mesarec.
