Velenje, 10. julija – RRA Koroška sodeluje v mednarodnem projektu TRANS-BORDERS+ (2024–2026), ki v okviru programa Interreg Srednja Evropa naslavlja čezmejno povezljivost kot enega ključnih dejavnikov regionalnega razvoja. Projekt združuje partnerje iz Nemčije, Češke, Poljske, Avstrije, Italije in Slovenije. 
Aleš Rupreht, projektni vodja na RRA Koroška, pojasnjuje: »Na SLO/AT meji se projekt trenutno udejanja z nadgradnjo storitve Štrekna bus kot primerom razvoja čezmejnega javnega potniškega prometa dveh odmaknjenih regij znotraj lastnih držav. Gre za nadaljevanje projekta iz leta 2017, ko smo prvič po desetletjih vzpostavili čezmejne avtobusne in železniške povezave z Avstrijo in se veliko naučili o konkretnih izzivih ter priložnostih na tem področju. Zdajšnja izvedba, ta 'plus različica', pa vključuje širše partnerstvo in poudarek na digitalnih rešitvah, kot so usklajeni informacijski sistemi in razvoj uporabniku prijaznih načrtovalnikov poti.« 
Poseben poudarek je v smislu gradnje na preteklih dosežkih tudi nadgradnja že vzpostavljenih povezav, kot je Štrekna bus, ki je postal prepoznaven primer dobre prakse. »Takšne pilotne rešitve želimo pripeljati do točke, ko bodo lahko relativno samostojno vključene v državne sisteme in s tem dolgoročno vzdržne,« dodaja Rupreht.

Ključni pomen čezmejne povezanosti

Pogosto pozabimo, da gre pri takih projektih tudi za preseganje zgodovinskih meja, za povezovanje regij in območij, ki jih je nekoč v širšem srednjeevropskem merilu ločevala celo železna zavesa, danes pa jih združujejo skupni gospodarski, kulturni in družbeni interesi. 
»Na Koroškem je to še posebej izrazito: imamo dolgo skupno zgodovino, številne prometne migracijske tokove, dnevne prehode meje zaradi turizma, šolanja ali rekreacije.« A kljub temu je meja še vedno močna prostorska določilnica, tudi v prometnem smislu. 
»Od decembra bo z odprtjem med Celovcem in Gradcem storjen prvi velik korak, do konec desetletja pa bo nato z dokončanjem predora dostop do Dunaja še bistveno hitrejši. Avstrijska Koroška bo postala svojevrstno 'dvorišče prestolnice'. In mi verjamemo, da lahko kot čezmejna regija ponudimo nekaj več. Tudi privlačen 'balkon' za Dunaj,« zaključi z nasmeškom. 
Med te »balkonske produkte« sodijo tudi Dravska kolesarska pot, Štrekna ter številne turistične in kulturne vsebine, ki jih premore naša regija in ki v povezavi s sosedi ponujajo priložnost za večjo vključenost, vidnost in razvoj. 

Pametna postajališča 

V okviru projekta TRANS-BORDERS+ RRA Koroška v sodelovanju s partnerji razvija tudi koncept t. i. pametnih postajališč. »Tovrstne nadgradnje bodo igrale pomembno vlogo v mobilnosti prihodnosti, pa naj gre za večja multimodalna vozlišča kot npr. Dravograd in Velenje ali pa manjša postajališča lokalnega, podeželskega značaja,« pojasnjuje Aleš Rupreht.
»Razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji končno lovi korak s sosednjimi državami, a na področju infrastrukture smo zaradi večdesetletnega zapostavljanja področja še vedno korak zadaj.« 
Pametna postajališča bodo potnikom ponujala digitalne informacije v realnem času, možnost izposoje ali shranjevanja koles (bike box sistemi), polnilnice za e-kolesa in številne druge storitve, ki bodo ukrojene po meri lokalnih potreb. Namenjena so spodbujanju multimodalnosti – enostavnemu prehajanju med različnimi načini prevoza, kot so avtobus, vlak ali kolo.

Nadgradnja Štrekna busa in odziv

Po uspešni vzpostavitvi se je lani tudi Štrekna bus soočil z novo realnostjo Štrekne in zelo velikim povpraševanjem, na katerega obstoječa storitev z vsemi svojimi težavami ni mogla več ustrezno odgovoriti. »Zato smo se v okviru projekta namesto uvajanja novih linij odločili za nadgradnjo obstoječe storitve. Te so se medtem lepo vključile v druge sorodne projekte, kot je na primer Connect2tourism,« dodaja Rupreht. 
Nove izboljšave vključujejo večje število voženj (julija in avgusta vsak dan dvakrat), septembra ob vikendih; novo, sodobno prikolico za prevoz koles, ki je nadomestila dotrajano opremo in bistveno olajšala delo šoferjem; nadaljuje se sodelovanje z avstrijskim partnerjem, ki omogoča povezavo do Labotske doline; prenovljeno spletno stran, na kateri je urejen ločen del za Štrekna bus s posodobljeno grafično podobo in voznim redom. »Povratne informacije uporabnikov in voznikov so izjemne. Nova prikolica omogoča hitrejše in varnejše nalaganje koles, kar izboljšuje uporabniško izkušnjo in tudi olajša delo izvajalcem prevoza.«

Kaj pa prihodnost?

Rupreht napoveduje, da se bodo pilotne rešitve, kot je Štrekna bus, v prihodnje še širile in nadgrajevale ter vključile v širše (med)državne mobilnostne sisteme. Cilj ostaja jasen: omogočiti odmaknjenim regijam in čezmejnim območjem enako kakovostno, dostopno in sodobno javno mobilnost, kot jo imajo bolj razvita območja. Projekt Štrekna bus dokazuje, da so tudi podeželske in obmejne regije lahko primer dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti in čezmejnega sodelovanja. 
Kot pravi Aleš Rupreht, Štrekna bus v resnici nima ne začetka ne konca, gre za dinamično povezavo, ki vse bolj postaja del širšega evropskega prostora. Nenazadnje je v smislu navezovanja na sorodne storitve že danes vezni člen med Logarsko dolino (Bicikel bus) in Labotsko dolino (Radbus Lavanttal) in kot takšen tudi vez med turizmom, mobilnostjo in skupnimi priložnostmi.