V času, ko se soočamo z vedno več konflikti med ljudmi in prostoživečimi živalmi, je strokovno in trajnostno naravnano upravljanje populacij in naravnih virov še toliko bolj pomembno. To je v ospredje postavila tudi 14. Evropska konferenca o upravljanju vretenčarjev (EVMC 2025), ki je bila sredi maja v Ankaranu. 

Dogodek, ki je gostil več kot 230 raziskovalcev iz 28 držav, je organizirala Fakulteta za varstvo okolja iz Velenja, skupaj s partnerji iz slovenskih in tujih raziskovalnih, izobraževalnih ter upravljavskih ustanov. Med njimi so bile Univerza na Primorskem (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta), Gozdarski inštitut Slovenije, nemški Julius Kühn Institut, Lovska zveza Slovenije, Lovska zveza Koper in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Konferenco je podprla tudi Mestna občina Velenje.

Znanstvena spoznanja, ki vodijo prakso

V okviru konference je bilo predstavljenih 167 strokovnih prispevkov, vključno s sedmimi plenarnimi predavanji ter več kot 150 predstavitvami v obliki predavanj in posterjev. Dogodek je združil kar 806 avtorjev z vseh celin. Osrednje teme so vključevale ekologijo, genetiko, veterinarsko medicino, konflikte med ljudmi in živalmi, invazivne vrste ter sodobne pristope k upravljanju populacij vretenčarjev – od rib, dvoživk in plazilcev do ptic ter malih in velikih sesalcev.
Prof. dr. Boštjan Pokorny, predsednik organizacijskega odbora in dekan Fakultete za varstvo okolja, je poudaril pomen povezovanja znanosti in prakse: »Največja dodana vrednost takšnih srečanj in konferenc je sodelovanje raziskovalcev s končnimi uporabniki – zlasti z upravljavci, kot so lovci in gozdarji. V Sloveniji je to sodelovanje izjemno dobro in je v evropskem prostoru pravzaprav unikum. Znanstvena dognanja tako ne ostajajo v pisarnah in poročilih, ampak se neposredno prelivajo v upravljavske prakse.«

Povezovanje za trajnostno prihodnost

Značilnost konference je bila izrazita interdisciplinarnost, saj upravljanje prostoživečih živali zahteva prepletanje različnih znanstvenih disciplin in praktičnih znanj. »Upravljanje prostoživečih živali zahteva povezovanje različnih področij – ekologije, genetike, veterine ter razumevanja družbenih vidikov sobivanja ljudi in živali. To konferenco odlikuje prav tak pristop, ki je temelj za sodobno trajnostno upravljanje narave,« je izpostavila prof. dr. Elena Bužan, članica organizacijskega odbora in prodekanja za kakovost na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Da je povezovanje še kako potrebno, dokazujejo tudi nedavni napadi medvedov na ljudi, ki so v Sloveniji dvignili veliko prahu. Veliko negodovanja in tudi strahu v določenih delih Slovenije povzročajo tudi napadi volkov na drobnico. Kmetje so pogosto nezadovoljni zaradi škode, ki jih na travinju povzročajo divji prašiči. 
V mestnih središčih pa se soočamo z vse večjo invazijo vran in ponekod tudi podgan. Kot so izpostavili udeleženci konference, so tovrstni dogodki posledica številnih dejavnikov, od rasti populacij velikih zveri, spreminjajočih se habitatov, do povečane prisotnosti ljudi v naravi. Upravljanje takih situacij zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov – znanosti, politike in terenske prakse.

Ponos za Velenje in slovensko znanost

Za Velenje in slovensko znanost je uspešna organizacija tako obsežne mednarodne konference izjemno priznanje. Fakulteta za varstvo okolja, ki ima svoj sedež prav v Velenju, je še enkrat dokazala svojo pomembno vlogo na področju okoljskih ved v Sloveniji in širše. »Ponosni smo, da smo lahko soustvarjali tako pomemben evropski oz. svetovni dogodek, ki ima neposredne posledice za varovanje narave, upravljanje z vrstami in ohranjanje biotske raznovrstnosti,« je dodal prof. dr. Pokorny. Konferenca je tako ne le utrdila prepoznavnost slovenske znanosti, temveč tudi okrepila vezi med raziskovalci, terenskimi strokovnjaki in oblikovalci politik.
Konferenca EVMC 2025 tako s prenosom znanja v prakso in vključevanjem vseh, ki sodelujejo pri upravljanju narave, predstavlja pomemben korak proti doseganju ciljev Agende 2030 in Strategije EU za biotsko raznovrstnost.
Naslednje srečanje raziskovalcev s področja upravljanja vretenčarjev bo spomladi leta 2027 na Hrvaškem. Do takrat pa ostaja pomembno, da dobre prakse, kot jih poznamo v Sloveniji, krepimo, razvijamo in prenašamo tudi v mednarodno okolje.