Ljubija – Ko smo pred kratkim predstavili Folklorno skupino Oštarija (imenuje se po Oštirjevih, Veri in Janezu), nismo pripisali, da se plesalci in spremljajoča skupinica muzikantov pogosto po nastopih ustavi v kakšni gostilnici, oštariji, saj je treba poplakniti prah, ki ga vedno dvigne dinamični ples. 

Bogata je serija njihovih nastopov, a tudi že osma košnja po starem ni od muh. Ta kmečki običaj jih povezuje in napoveduje poletni čas, ko je manj vaj in le nekaj zares sproščenih plesnih nastopov. »Ja, malo za okras, malo za rutino, da se ne pozabi, nastopimo, če nas povabijo, tudi na poletnih jubilejnih in priložnostnih dogodkih. Tale dogodek, s kosami in z grabljami, celo s klepi za klepanje kos, pa je nekaj posebnega, saj je bolj družabno srečanje nas samih,« je ob letošnji zapozneli seneni košnji pri soplesalcema Mariji in Petru Pečniku iz Ljubije, ki imata mali travnik ob vrtni hišici v Kolovratu, dodala Ela Marolt, ki od začetka skrbi za evidence in dokumentiranje ter je vir podatkov o vseh in vsem v zvezi z njihovo plesno skupino Oštarija. 

»Ne matraj te na pol slame!« 

Marija Pečnik, gospodinja pri Pečnikovih, je ob prihodu prijateljev na travnik čakala le še na par ali dva, da bi bili vsi tudi na pšeničnih in ajdovih žgancih in obari, saj navsezadnje v tem času praznuje rojstni dan njen »old-plesalec« Peter. Njihovo delo pri košnji na roke in obračanju trave grabljic je vsekakor zelo koristno tudi za Pečnikove, ki se jim vsakič pridruži tudi domača družina z vnuki, je najmanj obujanje starega običaja, ko je večina od njih od mladosti naprej kosila ter sušila seno in otavo za krmno živino. A tudi za spomin na lepe čase, mladost in poreklo, ki ga gotovo ne želi zatajiti in pozabiti nihče. 

Na tokratni košnji so se zbrali poleg domačega plesnega para prijatelji: Jožica Drofelnik, Drago Majcen, Toni in Danica Podbrežnik, Ela in Kondi Marolt, Marija in Lado Janko, Janča Verše ter mladi spremljevalni muzikant-harmonikar Tilen Mlačnik. Razposajen je igral, koso klepal in se vrtel okrog domače Karoline, brhke mladenke, ki je bila na senožeti kar čeden okras. 

Je pa učitelj folklornih plesov in pesmi, nekdanji »koleda-r« Janez Oštir, tokrat pozabil na soprogo Vero, ki je tiste vroče sobote opravila bolj nujna dela. Ko je sonce že žarko pripekalo, se je trava takoj polegla, le enkrat obrnjena pa tudi posušila. Ko so po kreftni malici družno zapeli, so se preizkusile grabljice še v drugo, Tilen pa je menil, da bi bilo tega športa dovolj. »Ne matraj te na pol slame, saj se je že stala suha«. Kondi Marolt je pospravil »koso na dva kraja«, z njo kosi na obe strani, zato lahko med prvimi zaključi koso in ob dvignjenem klobuku zavriska, kot je dejal, za »fertig« za leto dni!