Gal je star komaj 17 let (mi je napovedal, da bo šele drugo leto 18, pa sem ga skoraj malo očitajoče vprašala, kam se mu mudi, potem pa pomislila, da sem si vedno želela biti starejša, kot sem, in ko si starejši, se z grenkobo zaveš, da nikoli več ne boš sladkih 17.) 
Posvetimo se fantu, ki ti zleze pod kožo ob prvem pozdravu. Ko sem ga večkrat opazila okoli eMCeja, sem vedno pomislila, kako je lepo vzgojen. Glasno pozdravi in močno stisne roko. Prvič in vedno. Je zelo odprt, komunikativen in iskriv. Eden tistih mladih, ki jih želiš pri svojih projektih, ker opaziš njihov potencial.

Je tvoja mladost brezskrbna? Kaj opažaš pri vrstnikih?    

»Bi rekel, da pretežno ja. Šola je seveda velika obveznost, ampak sem si izbral program, ki me zanima, in se mi ni problem učiti. Nekaterim prijateljem je kar stresno, odvisno tudi, kam hodiš in kako težko je. Včasih kdo kar fejst pojamra. Druga taka stvar je denar. Vse se draži, meni se zdi vse zelo drago. Mormo res delati, da si lahko kaj privoščimo. Če ti danes da kateri od staršev 10 ali 20 €, to ni več toliko, kot je bilo včasih.«

… in tako razmišlja dijak. Misli me odnesejo k stanovanjski stiski mladih pa k prekarnemu delu pa k premalo perspektivnim službam pa …

»Če pa misliš v širšem kontekstu, kot so recimo vojne, pa bi rekel, da na nas neposredno trenutno k sreči ne vplivajo, samo posledice pa bodo. In to za vse nas. Včasih se sekiram, kaj bo prihodnost prinesla. Pa telefoni se mi zdijo problem, mladi ful preveč uporabljajo samo tehnologijo.«

Rekel si, da si zadovoljen s srednjo šolo, ki si si jo izbral. Kam pa hodiš?

»Na medijsko v Celje. To je res edina šola, ki me je zanimala. Že v 6. razredu sem študiral, kaj bi rad delal. V eMCeju sem malo spraševal folk, kam so oni hodili pa kako jim je bilo, in je nekdo omenil medijskega tehnika pa sem malo raziskal. Je tak super razvejan poklic, lahko deluješ na več področjih. Všeč mi je, da imam več opcij, da nisem takoj usmerjen v nekaj specifičnega. Šel sem na informativni dan in vedel, da to je to, in sem res zadovoljen. Oblikovanje mi je super. Edino vožnja mi vzame nekaj časa, je treba kar zgodaj vstajati. Prednost pa je, da je sprememba okolja, drugi ljudje, imam pa Velenje še rajši, rad pridem vsak dan nazaj.«

Preden nadaljujeva s podobnimi temami, pa ga naj predstavim še v kontekstu eMCe placa. Gal je pri nas natakar, fura dijaško sekcijo ŠŠK-ja, sodeluje pri programu in je podmladek projekta Mešalnica24, ki ga je pred leti vzpostavil Matic, za njim pa vodil Domen.

...

Celoten intervju v tiskanem Našem času.