Pred kratkim se je Velenjčanki, nekdanji ponosni Šoštanjčanki, vsestranski glasbenici in kulturnici Agati Šumnik Zgonec iz Šaleka, odvrtelo sedmo desetletje pestrega in večino srečnega življenja. Pri svojih letih je javno aktivna, kar sije od energije, saj skrbi za svoje zdravje z rekreacijo in meditiranjem, svojo obilno energijo in znanje pa nesebično deli bližnjimi. V zadnjem desetletju in že čez se razdaja pretežno družini in krogu žena, ki jih motivira za telesno vadbo ter jim daje upanje za krepostno preživljanje starosti.
Kot prostovoljka s sodelujočimi prijateljicami vodi skupino Šola zdravja Šalek v okviru brezplačne jutranje vadbe na zeleni trati v bližini gasilskega doma. Ko smo jo vprašali, kateri so ključni pomniki na njeni življenjski poti, je za hip zatisnila oči in v mislih preletela črno-bele in nazadnje barvne filmske vložke. »Joj, to je pa več kot za en odgovor, to je celo življenje, v debelo knjigo bi ne spravila vseh spominov!« je naposled prišel odgovor.

Od pogorelega Žlebnika v Šoštanj

»Šumnikov nas je bilo šest. Sama sem bila rojena predzadnja, peti ljubljeni otrok, 6. aprila 1955, že v Velenju, pri teti, mamini sestri, v stanovanjskem provizoriju. O tem je odločal žalosten dogodek. Pogorela nam je hiša, tista pri Žlebniku, kjer je veliko prej pesnil pesnik Kajuh, meni tako drag, ko sem doumela, kaj je sporočal. S pogorišča od Žlebnika nas je v Šoštanj s konjem pripeljal bližnji kmet Zadnekov Janez. Po poti so nam dobri ljudje dali na voz dva stara »modroca«, poslej družinsko ležišče. Na vozu smo ob ležišču in šivalnem stroju sedeli vsi otroci in zelo potrta mama.«
Še dobro, da se ni zavedala vsega gorja, ki ga je kasneje rešilo nenavadno naključje, pravi Agata. »Iz revežev smo postali čez noč ljudje, ki smo lahko zaživeli na novo. A to je že tretja zgodba. Nato je življenje kar poletelo.«

Ob petju je čas letel

Agato mnogi poznajo po petju, ki jo spremlja od otroških let. »Solo petja sem se učila v Velenju, Ljubljani, solo sem pela v gimnazijskem zboru Velenje, v Filharmoničnem zboru v Ljubljani ter kasneje v več skupinah, v duetu in ansamblih narodno-zabavne glasbe. Živela sem, Agata v meni je zacvetela. Zadnja leta pa sem nastopala še s samostojnim petjem. Nisem se zavedala, kako je čas mineval, a je bilo lepo. Še posebej ob druženju z mojo družino. Ob delu sem končala srednjo komercialno šolo, pri 56 letih, pred upokojitvijo sem diplomirala na 1. stopnji kot organizatorka socialne mreže  na VŠ Doba Maribor,« preleti svoje pestro življenje.

Tega nam nihče ne more vzeti

Pred 11 leti, leta 2014, je Agata ustanovila skupino Šalek v sklopu Šole zdravja, po metodi 1.000 gibov dr. Nikolaya Grishina. »Kot vodja sem presrečna in nagrajena za ves trud, znanje in prostovoljno delo. V skupini, poleg ostalih udeleženk, prijateljic, deluje osem sočutnih prostovoljk, ki vsako jutro na travniku podarjamo brezplačne termine »sreče«. Zato smo vseh 30 žensk v skupini upokojenk  (do 88. leta starosti) ambasadorke preventive, samo-zdravljenja in radosti. Tega nam nihče ne more vzeti,« poudarja Agata.
In kaj si srčna dama, dobrotnica in sijajna interpretka glasbe, čudovitih pesmi želi ob svojem dragem partnerju Ladislavu Zgoncu? »Sanjati. Sanjati resničnost vsakega dne, deliti vse svoje znanje, občutje in spoštovanje dragim ljudem okrog sebe. Da bi se vse, kar imam zdaj, za kar se vsak dan zahvaljujem, tako lepo nadaljevalo, saj sem zares srečna. In to želim po malem deliti.  Srečo vsem!«