Na generacijskem forumu v Velenju so vsi ključni sogovorniki poudarili, da morata biti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije dana v zakonodajni postopek še pred poletjem, torej do konca junija. Ministri so jasno izrazili zavezo, da bodo tudi po letu 2027 – do takrat velja t. i. interventni zakon – za rudarje zagotovljeni ustrezni ukrepi socialne varnosti ter da se bo premog v Velenju kopal do leta 2033, kot je zapisano v nacionalni strategiji za izstop iz premoga. Forum je posebej izpostavil nujnost pravočasnega usklajevanja zakonodaje z lokalnimi deležniki in socialnimi partnerji, saj lahko le s takšnim pristopom zagotovimo zaupanja vreden in socialno pravičen prehod za vse.
Generacijski forum, ki so ga pripravili v Velenju, je bil namenjen iskanju odgovorov na vprašanja, ki si jih ob postopnem zapiranju Premogovnika Velenje vsak dan zastavljajo zaposleni, njihove družine in širša lokalna skupnost. Dogodek je potekal na pobudo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, ki je poudaril, da gre pri opuščanju rudarstva za prelomen družbeni, ekonomski in okoljski trenutek, ki zahteva usklajeno delovanje države. Udeleženci so se strinjali, da je nujno sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo zagotovila socialno varnost zaposlenih in omogočila pravočasno prestrukturiranje regije.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v uvodu poudaril, da smo v Šaleški dolini z rudarstvom živeli 150 let – z vsemi izzivi in priložnostmi, ki jih je takšno življenje prinašalo. V naši skupnosti smo to znali ceniti in spoštovati. Prav zato je zapiranje Premogovnika Velenje proces, ki neposredno zadeva številne družine. »Štirje rudarji so forum odprli z vprašanji, ki niso bila zgolj simbolična – so konkretna, življenjska in prav takšna, kot jih vsak dan slišim tudi sam. Čutim odgovornost, da se ta vprašanja prenesejo tudi v Ljubljano. Forum je zato toliko bolj čustven, ker odgovori nanje lahko neposredno vplivajo na življenja ljudi v naši dolini. Ključno bo, kako bomo s pomočjo zakonodaje zagotovili, da bo zapiranje premogovnika potekalo pravično – z vidika socialne varnosti rudarjev in z zagotavljanjem nadomestnih delovnih mest. Gre za to, da sistemsko uredimo področje, ki si zasluži posebno obravnavo – s spoštovanjem, odgovornostjo in pogledom v prihodnost,« je povedal župan.
Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je povedal, da so ponosni na 150 let delovanja, na dosežke iz preteklosti, osnovane na znanju, izkušnjah in solidarnosti. Sprejeta nacionalna strategija o izstopu iz premoga predvideva zaključek izkopavanja v letu 2033. Skladno s tem so na Premogovniku Velenje pripravili načrt proizvodnje, ki temelji na naravnem odlivu kadrov, omogoča postopno zniževanje proizvodnje in hkratno opravljanje zapiralnih del. Tudi on je poudaril, da je za zagotovitev pravičnega prehoda potrebno čimprejšnje sprejetje zakonov, v okviru katerih je potrebno rešiti najbolj ranljive skupine zaposlenih in omogočiti ustrezno prekvalifikacijo zaposlenih. Predstavil je tudi širok razvojni potencial obstoječih programov, ki se trenutno izvajajo v okviru družb skupine Premogovnika Velenje in bi po prestrukturiranju v prihodnosti lahko nudila zaposlitev številnim mladim v Šaleški dolini.
Vodja Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije, mag. Katarina Ostruh je predstavila rezultate treh različnih raziskav, ki so jih izvedli v lanskem letu in obravnavajo tudi zaposlitveno problematiko ob prestrukturiranju regije. Analiza socialnih in ekonomskih posledic predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj je pokazala, da je v regiji zaradi izstopa iz premoga skupno ogroženih 3.000 delovnih mest, na ravni celotne države pa 9.000. Zaposleni v termoenergetskih družbah so najbolj zaskrbljeni, kako in kje bodo nadaljevali svojo poklicno pot, zato tudi ocenjujejo projekte, ki se nanašajo na reševanje te problematike kot najpomembnejše v procesu izstopa iz premoga. Pripravljeni so tudi na prekvalifikacije, vendar ob zagotovljeni stopnji varnosti in sprejemljivih pogojih za šolanje ob sočasnem delu (znano delovno mesto, ustrezni pogoji za vključitev v izobraževanje in ustrezno plačilo).
Predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je povedal, da v sindikatu podpirajo postopen prehod iz premoga z manjšanjem proizvodnje na podlagi naravnega odliva kadrov. Sprejetje obeh zakonov je tudi po njegovem mnenju nujno za uresničitev tega scenarija ter tudi zanesljivo financiranje proizvodnje premoga najmanj do leta 2033. Opozoril je, da je država s predčasnim izstopom iz premoga celotni poklicni skupini rudarjev vzela pravico do dela in zaradi tega morajo imeti morebitni presežni delavci možnost prostovoljne izbire katerega koli izmed ukrepov za reševanje svojega socialnega statusa. Naj bo to predčasna upokojitev, samozaposlitev, dokvalifikacija ali prekvalifikacija znotraj skupine ali odhod k drugemu delodajalcu oz. nenazadnje odločitev za odpravnino iz poslovnega razloga in prostovoljni odhod na trg dela. Poudaril je, da se je država zavezala, da bo prehod potekal postopno, da bo edino vodilo socialno pravičen prehod tako za zaposlene kot tudi za regijo. Prav tako se je zavezala, da bo socialni del Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje usklajen s socialnimi partnerji.
Na okrogli mizi, ki jo je vodil župan Peter Dermol, so sodelovali minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter vodja sektorja za vseživljenjsko učenje Irena Kuntarič Hribar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki so odgovorni za pripravo in sprejem zakonodaje. Župan je pozval k pravočasnim in jasno določenim rešitvam, saj mora država zagotoviti celostno podporo – od socialne varnosti zaposlenih do razrešitve vprašanj stanovanj, zemljišč in degradiranih površin. Poudaril je, da morajo ministrstva usklajeno delovati in zakonodajo pripraviti v sodelovanju z lokalnim okoljem. Če bomo znali odgovorno upravljati z dediščino premogovništva, lahko to postane temelj za nov razvoj regije.
Generacijski forum se je zaključil s sklepom, da bo za dejanski uspeh prehoda ključno pravočasno in vsebinsko usklajeno delovanje vseh pristojnih ministrstev. Proces prestrukturiranja potrebuje jasne zakone in zavezujoče strategije, ki jim bodo sledili tudi ukrepi. Pristojni ministri so zagotovili, da bo vsebina obeh zakonov usklajena v prihodnjih tednih, zakonodajni postopek pa naj bi se začel že v juniju. Oba zakona morata vsebovati tudi jasno določilo, da se bo odkopavanje nadaljevalo tudi po letu 2027 (v skladu z nacionalno strategijo do leta 2033), kar je osnovni pogoj za stabilen prehod in varnost zaposlenih v Premogovniku Velenje, ter omogočiti pogoje, da se bo SAŠA regija preoblikovala v trajnostno, socialno pravično in gospodarsko vitalno okolje, kjer bo kakovost življenja ostala visoka za vse generacije.Forum je bil del aktivnosti ob 150-letnici premogovništva v Šaleški dolini in ga je Mestna občina Velenje pripravila v sodelovanju s Centrom za pravični prehod, ki deluje v okviru Razvojne agencije SAŠA. Posnetek foruma si lahko ogledate na povezavi: Generacijski forum ob 150-letnici premogovništva v Šaleški dolini.
