12. maja so praznovale medicinske sestre v Sloveniji in po vsem svetu. Na ta dan, leta 1820, se je rodila prva medicinska sestra na svetu, humanistka in ustanoviteljica moderne zdravstvene nege Florence Nightingale. Mednarodni dan medicinskih sester praznujemo in obeležujemo že vse od leta 1965.
Ob tem dnevu smo o delu v zdravstvu na pogovor povabili medicinsko sestro Sanderso Barukčić, ki je vse od zaključka svojega šolanja zaposlena na Interno-pljučnem oddelku bolnišnice Topolšica. Sogovornica pove, da se ji zdi, da je bila ob koncu osnovne šole premlada za odločitev o nadaljnjem šolanju in je zaradi tega enostavno prevladalo dejstvo, da so v takratnem času govorili, da kot medicinska sestra hitro dobiš službo.

Del dneva je žal tudi srečevanje s smrtjo

»Iskreno povedano se nisem čisto zavedala, kaj bom delala kot medicinska sestra, v glavi sem imela neko drugo sliko o tem, kaj sploh delajo medicinske sestre. Predstavljala sem si tisti ta lepši del, injekcije, pogovore s pacienti, zdaj pa delam še vse kaj drugega, kot sta nega ljudi in hranjenje … Ker imamo starejšo populacijo, je del mojega delovnega dneva žal tudi srečevanje s smrtjo. Marsikdo si sploh ne predstavlja, kaj vse delamo medicinske sestre.«

S pacienti ravna, kot bi želela, da bi nekdo ravnal z njo

Odgovor na vprašanje, kaj ji je pri njenem delu najbolj všeč, je kot izstrelila: »Stik s pacienti«. Sandersa pove, da kot si ni predstavljala, kaj bo delala kot medicinska sestra, si zdaj ne predstavlja več svojega življenja brez tega poklica. »Marsikomu so pacienti le številka, meni pa nikakor ne in si vedno vzamem čas za njih. Po tem vidim, da me imajo ljudje radi, si me zapomnijo in kakorkoli je delo težko, mi je pri srcu prav zaradi pacientov. S svojimi pacienti imam zelo lep odnos, za njih se vedno potrudim in jih uredim, kot bi si želela, da nekdo uredi mene ali nekoga od mojih bližnjih.«

Pomanjkanje kadra je največji izziv

S katerimi izzivi se srečuje na delovnem mestu? Njen odgovor ni nepričakovan. »Trenutno je največji izziv pomanjkanje kadra. Tako je sicer že nekaj časa in čeprav svoje delo opravljam s srcem, priznam, da včasih energije kar malo zmanjka. Ne glede na to, koliko nas je na oddelku zaposlenih, se mora delo opraviti, in ne samo opraviti, sama močno stremim k temu, da se delo opravi dobro.«
O zahtevnih čustvenih situacijah medicinska sestra Sandersa pravi: »Čustvenih situacij je kar dosti, še posebej težko je, ko imamo med pacienti kakšnega mladega bolnika, ki še sploh ni začel dobro živeti, zboli in boj z boleznijo izgubi. Ta del moje službe je zelo obremenjujoč in če se le da, se o tem s kom pogovorim, da dam težke občutke iz sebe, pomaga mi tudi sprehod.«

Čustvena opora pacientom in družinam

Katere veščine so po njenem mnenju najbolj pomembne pri delu medicinske sestre? »Empatija, ker se mi zdi, da je kar dosti primanjkuje v današnjem svetu nasploh, potem potrpežljivost in, ker je vloga medicinskih sester več kot tehnično izvajanje nege, moramo znati nuditi tudi čustveno oporo pacientom in njihovim družinam.«
Sandersa pove, da je v ključnih, kritičnih situacijah pomembna predvsem mirnost, treznost misli. Mladi, ki pridejo, se pogosto ustrašijo in stopijo raje stran, ekipa, v kateri dela, pa ima za seboj že kar nekaj izkušenj, delujejo uigrano in se v kritičnih situacijah dobro znajdejo.

O zdravstvenem sistemu pa: »Zdravstvo je trenutno v zelo slabem stanju, poklic medicinske sestre je bil včasih cenjen, zdaj pa je vse prej kot to. Zdravstvenim delavcem nam primanjkuje tudi kakšna vzpodbuda, motivacija, nagrada – tudi v denarni obliki, ki je za zdravnike povsem mogoča, za nas pa sredstev zmanjka. Tak denar, ki ga medicinsko osebje trenutno služimo, se zdi mladim nesprejemljiv in zato tudi občutimo pomanjkanje kadra.«

Za na konec še vprašanje Sandersi, če se kot medicinska sestra vidi tudi v prihodnosti? »To delo sem nepričakovano sprejela kot del sebe, to sem jaz in si ne predstavljam, da bi še kdaj počela kaj drugega. Dobra medicinska sestra ne moreš kar postati, mislim, da se s tem čutom rodiš.«