»Vloga športnega direktorja je zelo raznolika in razdeljena med več posameznikov. Na velikih dirkah, kot so Giro, Tour ali Vuelta, smo štirje športni direktorji. Vsak ima svoje naloge. Eden skrbi za logistiko – to pomeni organizacijo poti, prevoze, vozila, kdo kam gre, kdo ima kakšne zadolžitve. Lahko nas je tudi po 60 ali 70 v ekipi na eni dirki, tako da je koordinacija zelo zahtevna. Prvi športni direktor ima največ stika s kolesarji – skrbi za taktiko, sodeluje z nutricionisti, zdravniškim osebjem, da vse poteka tekoče. Eden od nas se posebej osredotoča na traso – analizira etape, daje informacije, še posebej na zahtevnejših delih, kjer morda niti kolesarji ne poznajo vseh pasti. Četrti direktor pa je pogosto v spremljevalnem Vozilu in skrbi za dodatne naloge, kot so komunikacija, podpora in odziv na dogajanje na terenu. Skupaj tvorimo ekipo, ki omogoča, da kolesarji dosegajo najboljše rezultate,« je uvodoma pojasnil vlogo športnih direktorjev v profesionalni kolesarski ekipi, kot je UAE Team Emirates Andrej Hauptman, ki se je udeležil odprtja nove kolesarske trgovine A2U v Velenju.

Tritedenske dirke, kot je Tour de France, slovijo po svoji zahtevnosti. Bi lahko rekli, da gre za neko obliko športnega gladiatorstva?

»Vsak vrhunski šport ima svoje ekstremne zahteve. Mogoče sem malce pristranski, ker sem toliko časa vpet v kolesarstvo, ampak verjamem, da so najboljši športniki v vsakem športu nekakšni sodobni gladiatorji. V kolesarstvu greš pogosto čez meje telesnega in psihičnega napora. Tritedenske dirke so naporne, dolge, zahtevajo izjemno disciplino, regeneracijo in tudi ekipno delo. To ni le dirka posameznika, ampak cele ekipe. Razlike med nekoč in danes so velike. Če začnem pri finančnem vidiku – danes se profesionalno kolesarstvo precej bolj splača. Sponzorji in globalna prepoznavnost so močno narasli. Poleg tega je zdaj večji poudarek na prehrani, opremi, treningih, regeneraciji – vse je na višji ravni. Kolesarji imajo danes veliko več podpore v ozadju, kar pa seveda pomeni tudi večjo odgovornost in pritisk.«

Ste športni direktor ekipe, v kateri vozi tudi Tadej Pogačar. Kako gledate nanj kot na kolesarja in kot človeka?

»Tadeja sem imel srečo spremljati že zelo zgodaj – mislim, da je bil star 14 let, morda celo mlajši, ko sem ga prvič opazil. Oba sva bila takrat del Kolesarskega društva Rog, kjer je začel svojo pot. Že takrat je izstopal – ne le po fizičnih sposobnostih, ampak tudi po zrelosti. V 15., 16. letu si lahko čutil, da ima nekaj posebnega. Seveda si takrat še nihče ni upal napovedati, da bo postal serijski zmagovalec največjih dirk. Ampak njegove prednosti niso le v telesni pripravljenosti – ker je res izjemen, ima pa tudi glavo, ki prenese pritisk, zna ohranjati mirnost, zna razmišljati taktično. To je danes izredno redko. Težko bi pri njem našel resno slabost – vse, kar potrebuješ za šampiona, ima.«

Kaj pa njegova prihodnost – kako vi vidite nadaljevanje njegove kariere?

...

Celoten intervju je na voljo v tiskanem Našem času.