Ko se Velenjčani podajamo na pot proti Ljubljani, večkrat iščemo bližnjico v smeri Šmartna ob Paki ali iz Starega Velenja proti Polzeli, saj je cesta proti Arji vasi nekaj daljša ter praviloma zelo natrpana s kolonami vozil v obe smeri. Ob lanskoletnih zastojih zaradi sanacije te ceste pa je bil sploh en velik kaos, izhod v sili je bila tudi podeželska obvoznica čez Ponikvo in obratno iz Pirešice v Velenje skozi Šentilj. Če se osredotočimo na cestno povezavo med Polzelo in Velenjem skozi Andraž, pa je velika težava, ki bi jo morali razrešiti predvsem zaradi migracij delavcev v smeri Velenja ter obratno.
Na stotine dnevno, morda kakšnih tisoč, jih je prisiljeno voziti se po cesti, ki je na enem km stolčena, »poflikana« in zavita ter po svoje nevarna tudi zaradi hitenja na delo in z dela. Pa prometne obremenitve s kamioni z gramozom iz tamkajšnjega kamnoloma na meji, že v občini Polzela. In avtobusnega prometa zgolj za prevoz delavcev. Ni lahko ne voznikom ne potnikom.
Cesta je na odseku Šentilj–Ložnica vzdrževana, v tem kraju tudi z nadzorovano omejitvijo hitrosti (radarska »ptičnica«), kar je vse prav. Pelje skozi dvorišče dveh, treh domačij. Cestni odsek pod kamnolomom ter še na dveh odsekih v smeri gradu Šenek pa v težkem stanju (skupaj okrog 1 km). Večji del je zdaj resnici na ljubo že posodobljen. Kdo je vzdrževalec te ceste (VOC?) ni najpomembnejše, odgovornost je na nadzornih organih in vodstvu lokalnih skupnosti. A na to mediji nimamo prav veliko vpliva.
Večkrat sem že preizkušal živčke, kaj pomeni čakanje ob 15-minutni zapori pred območjem »pruha«, ki se tudi zavlečejo. Prometni znak z dopolnilno tablo obvešča, da je popolna zapora zaradi miniranja. Ko se mudi na delo ali pač kakšno ne-turistično potovanje, je to zelo dolgo. Razmišljal sem, kako so takšne zapore in opozorila le na najožjem območju »statičnega gradbišča«. Uporabnike ceste bi morali na to opozoriti na odcepih (izhod iz Polzele) ter (Staro Velenje-Kavče-Šentilj), ali vsaj pri odcepu za Arnače. In z jasno oznako termina izvajanja gradbenih, točneje minerskih del.
In epilog? Prav bližnji deli cestišč ob kamnolomu, ki jih najbolj uničujejo kamioni s tovorom skal in milijonov ton grušča, so najbolj sesuti, pričakovano. Nekdo ima od eksploatacije zemljin in kamnin velike koristi, zato bi naj tudi nekaj več prispeval k vzdrževanju in posodobitvi te cestne povezave?! In k varnosti! Ali je pač že pregovor o kovačevi kobili dovolj, da se le jezimo in kažemo na druge, tretje, ki naj poskrbijo za nesporne težave in na nevarnosti, ki se same ne bodo umaknile. Če smo tokrat z zapisom mi tisti, ki povzročamo težavo, pripišimo, kot najeti ali kamnolom v lasti: »Pozor, miniramo!«
