Matematika je po besedah Matije Pretnarja pogosto razdeljena tako, da tisti, ki zgodaj izpadejo, nimajo več poti nazaj. Znanje se nalaga linearno, vsak korak temelji na prejšnjem, toda sistem ne dopušča ponovnega vstopa. Rezultat je generacija odraslih, ki imajo odpor do matematike ne zato, ker je ne bi mogli razumeti, ampak zato, ker jim nihče ni dovolil, da bi jo osvojili na svoj način.
V članku raziščemo razloge za ta “prezgodnji izstop”: prenatrpani učni načrti, pomanjkanje konteksta, slab odnos učiteljev do vprašanj, ki se zdijo »neumno preprosta«, in zanemarjanje radovednosti. Pretnar predlaga uvedbo dvotirnega modela: osnovne matematične pismenosti za vse in nadgrajeni model za tiste, ki se želijo poglobiti.

Vprašanje ni, kdo je »dober v matematiki«, temveč kako omogočiti, da vsak pride do točke, kjer matematika ni več tujek. Kako ustvariti okolje, kjer so vprašanja o ničli, ulomkih ali neskončnosti enako cenjena kot zgodovinska ali filozofska vprašanja?
Skozi AIDEA 181 postane jasno, da je največji neuspeh šole ta, da ljudem odvzame občutek, da je razumevanje matematike nekaj, kar jim pripada.

Ključne teme epizode:

• razlika med intuicijo in formalnostjo v matematiki,
• pomen jezika pri strukturiranju sveta,
• abstrakcija kot orodje za gradnjo znanja in tehnologije,
• učenje matematike in šolstvo,
• kompleksnost sodobne tehnologije in pomen razumevanja osnovnih postopkov,
• odnosi med programiranjem, matematičnim razmišljanjem in umetno inteligenco.