V Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac se zbirajo zelo zanimivi mladi ljudje – s hobiji, idejami, sanjami, cilji, tudi izzivi, veliko njih opravlja različna študentska dela – vključeni so v razne ekipe, kot so gostinstvo in tehnika, grafično oblikovanje, fotografija, lučna in tonska tehnika, pripravljajo program, skrbijo za galerijo in administracijo. Poleti so del večjih festivalov, kot so študentski Dnevi mladih in kulture – DMK, dijaški Park s5 dogaja in kultna Kunigunda – Festival mladih kultur Mladinskega centra Velenje.

Js se moram gibat, moram bit v pogonu

Prvi med facami je dvaindvajsetletni Velenjčan Erik Blažič. Okoli eMCeja je hodil že ob koncu osnovne šole, zdaj pa je že kar nekaj časa nepogrešljiv del naše gostinske in tehnične ekipe. Pred meseci smo bili skupaj na delovnem vikendu, kjer mi je razlagal, da je za maturo izdelal svoje kolo. To se mi je zdelo tako noro dobro, da sem ga povabila, da o tem napiševa kakšen sestavek. Za navdih, motivacijo drugim, za prispevek k mladinski »bajkerski« sceni v Šaleški dolini.
In zdaj sva tu, sediva v Pekarni idej, in najprej ga seveda vprašam, če so ga kolesa zanimala že kot otroka. »Ja, itak. Js se moram gibat, moram bit v pogonu. Tud v šoli sem imel probleme, ker enostavno ne morem tok ur sedet in bit pri mir. Moj navadni dan je zgledu tk, da sm pršu domov, vrgu torbo, vzel bajk pa sam šel furat.
Kolo je bilo del mojega vsakdana že od malega, še danes je moje najljubše prevozno sredstvo. Bed je sam, kadar dežuje, drugač ga pa ni treba niti tankat, sam pičiš.«
Vpisal se je na Šolo za strojništvo, geotehniko in okolje. »V srednji šoli spoznaš nove, zelo različne ljudi, odkrivaš hobije, vidiš, kam pašeš, in js sem se našel med skejterji in bajkerji. V tistem času smo dost hengali, potem je hitnala korona.«
Res je, o koroni se nam sploh ne da več meniti, čeprav še danes čutimo posledice tistega časa, še posebej mladi, zato me vseeno zanima, kakšne spomine imaš na tisto obdobje.

...

Več v tiskani verziji Našega časa.