24. aprila v Sloveniji začne veljati pomembna zakonodajna sprememba na področju elektronskih cigaret – prepovedana bo prodaja vseh elektronskih cigaret in njihovih polnil z vabljivimi aromami, razen tistih, ki vsebujejo eno izmed 16 dovoljenih tobačnih arom. Gre za ukrep, s katerim želi država omejiti privlačnost teh izdelkov, predvsem med mladimi, ter zmanjšati zdravstvena tveganja, povezana z njihovo uporabo.
Privlačne sadne in sladke arome
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je elektronske cigarete že poskusilo več kot 25 odstotkov srednješolcev, mnogi med njimi jih uporabljajo redno.
»Najpogosteje mladostniki posegajo po izdelkih s sadnimi in sladkimi aromami, ki so bili do nedavnega povsem zakonito dostopni na trgu. Čeprav so elektronske cigarete sprva nastale kot pomoč odraslim pri opuščanju kajenja, so se hitro razširile med mladostniki. V Sloveniji letno zaradi kajenja umre več kot 3.000 ljudi, vsak teden 60. Kajenje povzroča kar 16 vrst raka, številne bolezni dihal, srca in ožilja. V zadnjem času so se na tržišču začeli pojavljati številni novi izdelki, ki ne vsebujejo tobaka, vsebujejo pa nikotin, kot na primer elektronske cigarete-vejpi, ki poleg tega vsebujejo tudi številne privlačne sladke in sadne arome. Vendar pa ima lahko vdihovanje arom zelo škodljive učinke na zdravje,« pojasni Karmen Petek, mag. zdravstvene nega Centra za krepitev zdravja ZD Velenje.
Nikotin v e-cigaretah pa ima neposreden vpliv na razvoj možganov, ki pri mladih še niso dokončno razviti in se dokončno oblikujejo šele okoli 25. leta.
Kašelj, zasoplost, draženje grla, motnje spanja …
Že občasna uporaba cigaret lahko moti delovanje možganov, povečuje impulzivnost, zmanjšuje pozornost in povečuje tveganje za razvoj duševnih motenj, kot so anksioznost in depresija. Povezana je tudi s povečano dovzetnostjo za druge vrste zasvojenosti – od alkohola do prepovedanih drog.
»Pri mladostnikih se že po nekaj tednih uporabe pojavljajo znaki, kot so kašelj, zasoplost, draženje grla, motnje spanja in razdražljivost. Vse pogosteje pa v ordinacijah opažajo tudi mlade z očitnimi znaki nikotinske zasvojenosti. Aerosol elektronskih cigaret vsebuje tudi številne toksične snovi, kot so formaldehid, acrolein, diacetil in kovinski delci, ki lahko povzročijo resne poškodbe pljuč, predvsem pri mladostnikih z astmo ali drugimi kroničnimi boleznimi dihal. Poleg tega aerosol elektronskih cigaret vsebuje številne druge škodljive snovi, vključno z diacetilom, s formaldehidom in težkimi kovinami, ki lahko povzročijo resne poškodbe pljuč in dihalnih poti,« doda Karmen Petek.
Konec leta ukinjajo kadilnice
Že desetletja si v Sloveniji prizadevamo za preprečevanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujamo njihovo opuščanje. »Novela Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejeta lani, zaostruje ukrepe za nove nikotinske izdelke. Med drugim prepoveduje vse arome, razen tobačne, v elektronskih cigaretah z in brez nikotina – prepoved začne veljati 24. aprila 2025. Konec leta bo uvedena še ena sprememba, in sicer ukinitev kadilnic. S tem se pridružujemo najnaprednejšim državam članicam EU, ki so že uvedle podobne ukrepe.
Poleg tega zakon uvaja prepoved oglaševanja elektronskih cigaret, zlasti na družbenih omrežjih, strožji nadzor spletne prodaje, ki je bila do zdaj pogosto mimo zakonodaje, enotno, nevpadljivo embalažo in višje kazni za prodajo mladoletnim. V zakon so bile vključene tudi določbe, ki urejajo prikrite oblike oglaševanja in produktnega plasiranja, denimo pri vplivnežih, ki prikazujejo uporabo e-cigaret kot nekaj modnega, zabavnega ali povsem neškodljivega. Te prakse so bile v preteklosti pogosto spregledane, čeprav imajo močan vpliv na vedenje mladostnikov,« je prepričana Sanja Korotančnik, dipl. med sestra Centra za krepitev zdravja, ki se ji zdi, da zakonodaja, čeprav pomembna, ne more biti edina rešitev. »Le s skupnim delovanjem šol, zdravstvenih ustanov, družin in lokalne skupnosti lahko mladim ponudimo ustrezno podporo ter ustvarimo okolje, v katerem nikotin in druge zasvojenosti nimajo prostora.«
Slovenija brez tobaka
Strategija Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030, ki jo Ministrstvo za zdravje izvaja skupaj s strokovnimi institucijami, drugimi resorji in nevladnimi organizacijami, si prizadeva za družbo z manj kot 5 odstotkov odraslih kadilcev do leta 2040. Ministrstvo redno sofinancira programe nevladnih organizacij za preprečevanje začetka kajenja in opuščanje uporabe tobačnih ter povezanih izdelkov, sredstva pa namenja tudi NIJZ za izvajanje javne službe in svetovanja prek brezplačne številke 080 2777, ki je na voljo vsak dan.
»Prav tako v centrih za krepitev zdravja izvajamo delavnice za pomoč pri opuščanju kajenja. Lani je bila izvedena tudi medijska kampanja s pesmima Roberta Petana, ki je preko radia, televizije in družbenih omrežij nagovarjala predvsem mlade. Prepoved arom v elektronskih cigaretah je torej pomemben korak v prizadevanjih za zaščito zdravja mladih. Kljub zakonodajnim spremembam pa ostaja ključno vprašanje, kako bomo kot družba poskrbeli, da bodo ti ukrepi tudi v praksi učinkoviti,« skleneta Karmen Petek in Sanja Korotančnik.
