Velenje, 14. aprila – Pljučni rak predstavlja enega večjih izzivov na področju zdravstva in velik javnozdravstveni problem. V Sloveniji je po pogostnosti na drugem mestu med rakavimi obolenji tako pri moških kot pri ženskah, predstavlja pa približno 12,5 odstotkov vseh rakov. Še bolj zaskrbljujoče je, da je pljučni rak odgovoren za kar 19 odstotkov vseh smrti zaradi raka in je po umrljivosti na prvem mestu.

»Pljučni rak je težko prepoznati v zgodnjih fazah, saj so simptomi pogosto nespecifični in neznačilni. Med najpogostejše zgodnje znake spadajo kašelj, hripavost, težko dihanje, bolečine v prsnem košu in krvavkast izpljunek. V kasnejših fazah bolezni, ko je rak že bolj razširjen, pa se lahko pojavijo tudi simptomi, kot so hujšanje, splošno slabo počutje in drugi znaki, ki nakazujejo na napredovanje bolezni,« pravi dr. Martina Vrankar, specialistka radioterapije in onkologije ter docentka za onkologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani,  vodja multidisciplinarnega tima za zdravljenje tumorjev prsnega koša na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Njen glavni raziskovalni interes je področje obravnave bolnikov s pljučnim rakom. Vodi tudi strokovno skupino za pljučnega raka pri Državnem programu obvladovanja raka. Na strokovnem srečanju z naslovom Multidisciplinarna obravnava bolnikov s pljučnim rakom v Bolnišnici Topolšica je predstavila korake do novega presejalnega programa za pljučnega raka.

Največji dejavnik tveganja je kajenje

Najpomembnejši dejavnik tveganja je brez dvoma kajenje, ki je vzročni dejavnik za kar 85 odstotkov primerov te bolezni v Sloveniji. »Poleg tega pa obstajajo tudi drugi dejavniki tveganja, ki vplivajo na pojav pljučnega raka, predvsem tisti, povezani z okoljem. Med temi so radon, izpušni plini dizelskih vozil, prašni delci in drugi onesnaževalci zraka. Izpostavljenost tem škodljivim snovem, predvsem v daljšem časovnem obdobju, povečuje tveganje za nastanek pljučnega raka.
Poleg okolja ima določeno vlogo pri razvoju pljučnega raka tudi genetika. Čeprav točni mehanizmi in specifični geni, povezani z boleznijo, še niso povsem razjasnjeni, je znano, da imajo osebe, katerih bližnji sorodniki so zboleli za pljučnim rakom, večje tveganje za nastanek te bolezni,« dodaja dr. Martina Vrankar, ki potrdi, da je lahko tudi pljučni rak ozdravljiva bolezen, a je ključno, da se odkrije v zgodnjem stadiju.

»Na žalost je le približno 20 odstotkov bolnikov diagnosticiranih v zgodnji fazi bolezni. Pri teh bolnikih je petletno preživetje več kot 60 odstotkov, zdravljenje pa je manj obremenjujoče. Pri polovici bolnikov odkrijemo pljučnega raka v metastatskem, razširjenem stadiju, ki praviloma ni ozdravljiv. Petletno preživetje pri teh bolnikih je manj kot 5 odstotkov. Kljub bolj dostopni diagnostiki še vedno več kot polovico bolnikov odkrijemo v napredovalem stadiju bolezni,  zato je zgodnje odkrivanje pljučnega raka še vedno ključnega pomena za izboljšanje preživetja.«

Sodobne metode zdravljenja

»V zadnjih 20 letih je prišlo do izjemnega napredka v zdravljenju pljučnega raka, na vseh področjih, na področju kirurgije, radioterapije, obsevanja in predvsem sistemske terapije. Kljub temu pljučni rak ostaja ena od rakavih bolezni z najslabšo prognozo, saj ima večina bolnikov ob diagnozi metastatsko bolezen,« pojasni dr. Martina Vrankar, ki zaključi, da je pljučni rak pogostejši pri moških, a da se v zadnjih desetletjih vedno bolj povečuje tudi število žensk, ki zbolijo za to boleznijo.
»Ko sem začela s svojo kariero, je bilo bolnic s pljučnim rakom le okoli četrtina. Danes predstavljajo ženske že dve petini vseh primerov. Incidenca pljučnega raka pri ženskah narašča za približno 6 odstotkov letno v zadnjem desetletju, kar je povezano s kasnejšim začetkom množičnega kajenja pri ženskah v primerjavi z moškimi. Množično so ženske pričele kaditi pred tremi do štirimi desetletji, kar  se zdaj kaže v povečanem številu žensk, ki zbolevajo za pljučnim rakom, saj  latentna doba od škodljivih dejavnikov do pojava bolezni traja okrog 20 let.«

Nov presejalni program LUKA

Zaradi neznačilnih zgodnjih znakov pljučnega raka je ključnega pomena, da bi ga lahko odkrivali zgodaj, ko še ni simptomov bolezni. V zadnjih desetletjih so tako raziskave zgodnjega odkrivanja pljučnega raka z uporabo računalniške tomografije z nizkimi odmerki sevanja pri dolgoletnih aktivnih ali bivših kadilcih brez simptomov potrdile pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi pljučnega raka.
»Tudi v Sloveniji smo na področju presejalnega programa za pljučnega koraka že naredili prve pomembne korake. Pod okriljem Državnega programa za obvladovanje raka deluje skupina specialistov s področja preventive, diagnostike in zdravljenja pljučnega raka. Zadnje leto sodelujemo v ciljnem raziskovalnem projektu z naslovom Priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno uvedbo organiziranega populacijskega presejanja za pljučnega raka v Sloveniji (LUKA)«.

Cilj projekta je priprava strokovnih podlag za nov presejalni program za pljučnega raka. Aktivno sodelujejo s tujimi strokovnjaki, pred kratkim se je pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji (SG-REFORM TSI) začelo dvoletno tesno sodelovanje Onkološkega inštituta Ljubljana z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (IARC/WHO) in z enim izmed vodilnih nizozemskih univerzitetnih kliničnih centrov Erasmus MC Rotterdam.

»Tako v Sloveniji sledimo premišljenemu in postopnemu pristopu uvajanja novih presejalnih programov, saj le to zagotavlja strokovno izvedbo in dolgoročno vzdržnost. Del presejalnega programa bodo tudi programi za opuščanje kajenja,« še zaključi  doc. dr. Martina Vrankar, vodja projekta LUKA, ki se ji zdi izredno pomembno povečati ozaveščenost javnosti o pljučnem raku in o tem, da ga lahko preprečimo, saj je kajenje glavni dejavnik tveganja zanj.