Biti mama je zelo zahteven, a tudi lep poklic, je v teh dneh, ko se približuje drugi praznik, posvečen mamam, slišati pogosteje kot sicer. Temu bi zagotovo pritrdila tudi 33-letna magistrica inženirka agronomije Monika Drofelnik iz Paške vasi – mama petih otrok: 12-letne Nike, pa Naceta, Blaža, Tineta in šest tednov starega Frenka. Zagotovo bi soglašala tudi, da vlogo mame opravlja zelo rada, da se v njej odlično počuti in znajde kljub skrbi za otroke in delu na eni od velikih kmetij v občini Šmartno ob Paki. Vsega tega namreč ni bilo težko razbrati na njenem obrazu, ko je izza ovinka zelo lepo urejene kmetije v prvi polovici dopoldneva »primaširala« s sprehoda z vozičkom in najmlajšim sinom v njem.

Na materinski dan prvič mama

Kateri ženski praznik ji je bližji, 8. ali 25. marec, nas je na srečanju zanimalo najprej. »Bližji mi je materinski dan, saj sem prav na ta dan postala prvič mama. Hči Nika ima na ta dan rojstni dan,« je povedala z nasmehom na ustih. In katerega darila je najbolj vesela za praznik? »Oh, zagotovo objema svojih otrok, nasmeha, zadovoljstva ob vrnitvi iz šole ali vrtca domov. S tem potrjujejo, da se v družini dobro počutijo, da so ljubljeni in da smo jim vsi pri hiši v oporo, ko jo morda v določenih trenutkih iščejo.«
Redke so danes družine z več otroki, tudi na kmetijah. Po Monikinih besedah sta si z možem Tilnom želela večje družine. Imata jo in tega so vsi veseli. Tudi ostali družinski člani: moževa starša ter več kot 80 let stara babica. »Presrečni smo vsi, sama pa sem še posebej vesela tega, da živim na kmetiji, kjer delamo člani treh generacij z roko v roki, si pomagamo in se lepo razumemo.«

Na kmetiji običajno vlada ravnovesje

Na kmetiji Drofelnik se ukvarjajo z živinorejo, predvsem z vzrejo piščancev in govejih pitancev ter poljedelstvom, mož Tilen pa opravlja še strojne storitve. Najbrž slednje kdaj pa kdaj tudi Monika, za katero mnogi znajo povedati, da pri rokovanju s kmetijsko mehanizacijo prekaša marsikaterega moškega.
»Kaj pa vem. Če drugi tako porečejo …«  Je težko združevati delo kmetice in mamice petih otrok, nas še zanima. Ne, izvemo. Če ga sprejmeš kot način življenja, je mnogo lažje. Njej je bilo to očitno položeno v zibelko, je razmišljala na glas. Sama je zrasla na kmetiji v Šmarju pri Jelšah, s sestro in mlajšim bratom so staršem pomagali pri opravilih. Nič zavijanja z očmi, toženja o obremenjenosti? »Tudi to kdaj pride, a sem pozitivna oseba in pri vsaki stvari najprej najdem nekaj dobrega.«
Soglaša z mnenjem, da ženske pokrivajo tri vogale pri hiši? »Ja in ne,« pove s svojim značilnim nasmehom. »Na kmetiji običajno vlada ravnovesje. Nekatera področja pokrivajo moški, druga ženske. V slogi je moč in marsikaj gre lažje.« Je pa res, je dodala, da je danes kmetovati zahtevno. Potrebnega je zelo veliko znanja na vseh področjih, predvsem za vodenje evidenc, prijave na razpise, slediti je treba tudi novostim na polju in v hlevih. Poleg znanja prav pride še iznajdljivost.

Pa še gasilka, pevka, glasbenica …

Monika je ženska mnogih talentov, znajo povedati njene prijateljice. Vešča ni le kot mama ali pri delu na kmetiji, ampak tudi kot mentorica mladim gasilskim desetinam PGD Paška vas. Zelo rada ima glasbo. Približno deset let je igrala v ansamblu kitaro in pela, za svojo dobro voljo in kolikor je prostega časa, igra klarinet v Pihalnem orkestru Zarja Šoštanj.
Z zadovoljstvom pove, da imajo radi glasbo tudi otroci. Najstarejši trije obiskujejo glasbeno šolo, Nika se poleg tega uči še igranja na harmoniko. Z otroki velikokrat kaj zaigra. Tudi sicer ji družina pomeni veliko in če je le mogoče, preživijo vsak trenutek skupaj. Če ne z instrumenti v rokah, igrajo karte ali druge družabne igre.
Na vprašanje, na kaj prisega v življenju, je Monika odgovorila: »Na dobrosrčnost, spoštljivost, na pozitivno razmišljanje, na vse, kar nas v življenju bogati in nas dela dobre ljudi, na sodelovanje generacij. Vesela sem, da so me vsega tega naučili doma. Moram priznati, da je prav lepo.«