Ljubljana, 11. marca – Agencija za varnost prometa (AVP) je pripravila okroglo mizo na temo vpliva obcestnih oglasnih panojev na osredotočenost voznikov. Razprava je združila strokovnjake s področja prometne varnosti, psihologije, infrastrukture, zakonodaje in oglaševanja. Predstavili so rezultate nedavne spletne raziskave AVP ter izpostavili ključne izzive in možne rešitve na tem področju, s ciljem oblikovanja predlogov za izboljšanje ureditve obcestnega oglaševanja.

Naše okolje je preplavljeno z vizualnimi dražljaji. Oglaševanje je postalo sestavni del naše vsakdanjosti, vendar se moramo vprašati, kdaj to postane moteč dejavnik, ki vpliva na varnost v prometu. Motnje, kot so uporaba mobilnega telefona, prehranjevanje, ličenje in drugi moteči dejavniki, so dobro dokumentirani dejavniki tveganja. Prav zato na Agenciji za varnost prometa že vrsto let izvajajo preventivne akcije, kot sta Varno brez telefona in Osredotoči se na cesto, ki opozarjata na številne nevarnosti motilcev pozornosti. V okviru teh prizadevanj so se konec lanskega leta osredotočili tudi na vpliv obcestnih oglasnih panojev in izvedli spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 2.500 voznikov.

Moteči dejavniki in varnostna tveganja

Sebastijan Turk (AVP) je predstavil ključne ugotovitve raziskave:

• 84 % voznikov redno zaznava oglasne panoje ob cestah, kar kaže na njihovo močno vizualno prisotnost.
• 90 % voznikov meni, da so obcestni oglasi moteč dejavnik, ki vpliva na koncentracijo.
• Več kot 86 % anketirancev meni, da oglasi zmanjšujejo zmožnost opazovanja prometne signalizacije.
• 31 % voznikov je zaradi oglasnih panojev že imelo negativno izkušnjo v prometu.
• 95 % vprašanih podpira ukrepe za omejevanje števila in vrste oglasnih panojev.

Sebastijan Turk je dodal: »Sodobni oglasni panoji, še posebej osvetljeni in digitalni, izstopajo v vizualnem polju voznika in pomembno vplivajo na njegovo zbranost. To potrjuje potrebo po bolj premišljenem umeščanju in regulaciji oglaševanja ob cestah.«

Mnenja strokovnjakov in izzivi regulacije

Gordana Grahek iz Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) je predstavila pravni okvir in izzive pri uveljavljanju omejitev. Izpostavila je, da je regulacija oglaševanja ob cestah pogosto zapletena zaradi različnih pravnih pristojnosti: »Učinkovito upravljanje oglasnih panojev zahteva usklajenost zakonodaje in dosledno izvajanje nadzora.«
Mag. Nataša Kovše (DARS) je poudarila, da DARS kot upravljavec avtocest in hitrih cest že vrsto let nasprotuje umeščanju oglasov v vidno polje avtocest: »Obcestni prostor avtocest je vizualno onesnažen. Postavljeni oglasi odvračajo pozornost voznikov in negativno vplivajo na prometno varnost. Naša prednostna naloga je prometna varnost, zato si prizadevamo, da bi bilo oglaševanje v vidnem polju avtocest prepovedano, prav tako pa tudi oglaševanje znotraj mest, ko so objekti postavljeni na tak način, da se z avtoceste vidijo.«
Županja Kranjske Gore Henrika Zupan je predstavila primer dobre prakse iz njihove občine, kjer so z novimi odloki omejili velike panoje v skrbi za naravno in kulturno dediščino. »Postopek sprejemanja omejitev je dolgotrajen, a nujen. Zavzemamo se tudi za ohranitev kozolcev v prvotni funkciji, ne pa kot stojala za oglase,« je dodala.

Psihološki vidik: zunanje oglaševanje kot motnja za voznike

Prometni psiholog prof. dr. Marko Polič (FF UL) je opozoril na psihološki vpliv oglasnih panojev. Nepozornost voznika je namreč eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč, vizualni dražljaji pa pomembno vplivajo na razpršenost pozornosti: »Zunanji oglasi so zasnovani tako, da pritegnejo pozornost, kar pomeni, da odvračajo voznika od osnovne naloge – vožnje. Ali vsebina lahko odtehta vsiljivo prisotnost oglasov ali se jim je treba povsem odpovedati ali pa razmisliti o njihovi razumni postavitvi – tako po vsebini kot po kraju in obsegu?«

Pogled civilne družbe

Robert Hočevar iz civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP) je opozoril na potrebo po strožji regulaciji zunanjega oglaševanja in višjih kaznih za kršitelje. Kot primere dobre prakse je navedel Francijo in Španijo, kjer ob avtocestah ni oglasnih panojev. Opozoril je tudi na LED-zaslone, ki zakrivajo prometno signalizacijo in zmanjšujejo varnost v prometu. »Zavzemamo se za bistveno strožjo regulacijo zunanjega oglaševanja, saj to agresivno posega v javni prostor, zmanjšuje varnost v prometu in negativno vpliva na kakovost bivanja. Zahtevamo omejitev oglaševanja na vseh zunanjih površinah, prepoved oglasov na vozilih javnega prevoza ter višje kazni za kršitelje. Verjamemo, da bi s tem zmanjšali vizualno onesnaženje in podjetjem omogočili, da sredstva preusmerijo v kakovostnejše oblike promocije.«

Oglaševalski vidik

Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, ki je eden od ponudnikov zunanjega oglaševanja, je opozoril na problem nelegalnih objektov in apeliral na pristojne institucije. Poudaril je pomen oglaševanja za razvoj ekonomije, kulture in športa ter potrebo po ravnovesju med vizualno promocijo in prometno varnostjo. »Reklamne panoje je treba smiselno omejiti, ne pa prepovedati. Prometna signalizacija mora ostati vidna, reklamni panoji pa ne smejo ovirati preglednosti. Najprej je treba odstraniti nelegalne panoje in nato določiti ustrezno količino legalnih,« je povzel vidik oglaševalcev.

Zaključki in priporočila

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje negativnega vpliva obcestnih oglasnih panojev na prometno varnost. Predlagali so:

• Zaostritev zakonodaje in učinkovitejši nadzor nad postavljanjem in vsebino obcestnih oglasnih panojev.
• Omejitev uporabe svetlobnih in digitalnih panojev, saj najbolj odvračajo pozornost.
• Jasnejša regulacija oglaševanja ob avtocestah in hitrih cestah, kjer so hitrosti najvišje in posledice nesreč najhujše.
• Večji poudarek na prometni varnosti v prostorskih aktih občin, kjer se določa umeščanje oglasnih panojev.
• Preventivne kampanje za ozaveščanje voznikov o nevarnostih motenj pozornosti med vožnjo.