Ste vedeli, da žlica ali dve mikro zelenjave po hranilni vrednosti premaga manjšo skledo solate? Imenujemo jo tudi super hrana z domače police. Gojenje mikro zelenjave ima veliko koristi in je sploh v zimskih dneh, ko ostale zelenjave ni na pretek, dobrodošla alternativa. Poleg tega, da zanjo ne potrebujete veliko prostora, je prednost tudi ta, da jo lahko gojite vse leto, ne glede na podnebje, v katerem živite.
Zakaj bi gojili in jedli mikro zelenjavo?
»Mikro zelenjavo si bomo pripravljali predvsem takrat, ko imamo turobno, mrzlo vreme, zasnežen vrt ali zmrznjeno zemljo, morda pa smo celo brez svojega vrta in brez sveže zelenjave,« odgovori Jernej Mazej, vrtnar in pridelovalec zelenjave z dušo in srcem. »Jedli pa jo bomo zato, da si obogatimo jedilnik in z njo dobimo dragocene vitamine, ki jih potrebujemo,« še doda.
Mikro zelenjava so mladi poganjki različnih vrst zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki jih nabiramo v zelo zgodnji fazi rasti. Pogoste vrste mikro zelenjave so vrtna kreša, grah, redkev, rukola, brokoli, ohrovt, špinača in druga zelenjava. Zanimiv okus imajo tudi azijska listna zelenjava, peteršilj in zelena.
Uporabna so tudi žita. Med najbolj okusnimi je zagotovo pšenica. Uporabljamo tudi rž in ječmen. Ne pozabimo na setev zelišč, kot sta bazilika in majaron. Vsaka od teh sort prinaša posebne koristi za zdravje, kot so antioksidativne lastnosti, bogastvo vitaminov in mineralov ter podpora prebavnemu sistemu.
Mikro zelenjava je cenjena zaradi svoje intenzivne barve, močnega okusa in izjemno bogate hranilne vrednosti, poleg tega pa ima lahko njena domača pridelava tudi pozitiven vpliv na okolje. »Najbolj popularne so kreša, redkvica, rukola, solata berivka, kapusnice in čebula. Kaj bomo gojili, je odvisno od nas, kaj nam paše in kaj ne, saj ima mikro zelenjava zelo intenziven, pikanten okus. Prav zato je njeno uživanje dobrodošlo v zimskih mesecih, ko naj bi nas pikantna hrana pogrela,« razloži Mazej.
Prehransko bogastvo
Mikro zelenjava je koncentrat vitaminov in mineralov. Vitamin C ima ključno vlogo pri krepitvi imunskega sistema, skrbi za zdravje kože in olajša absorpcijo železa, ki je pomembno za prenos kisika v telesu. Vitamin K je pomemben za strjevanje krvi in ohranjanje zdravja kosti. Vitamin E celice ščiti pred oksidativnim stresom, ki lahko povzroči poškodbe celic in prispeva k razvoju bolezni. Beta-karoten (provitamin A) se v telesu pretvori v vitamin A, ki je ključen za zdravje vida, imunskega sistema ter ohranjanje zdrave kože in sluznic.
Od mineralov mikro zelenjava vsebuje železo, ki je nujno za prenos kisika v telesu in ključno za normalno delovanje celic. Pomanjkanje železa lahko povzroči utrujenost in slabokrvnost. Kalcij je pomemben za ohranjanje zdravja kosti in zob ter ima vlogo pri delovanju mišic in živčnem signaliziranju. Magnezij sodeluje pri več kot 300 biokemičnih reakcijah v telesu, vključno z energijsko presnovo, s sintezo beljakovin in z regulacijo delovanja mišic. Kalij je ključen za vzdrževanje ravnovesja elektrolitov, uravnavanje krvnega tlaka in delovanje srca.
Poleg vitaminov in mineralov je mikro zelenjava bogata tudi z encimi, ki podpirajo prebavo in absorpcijo hranil. Encimi, ki jih vsebuje mikro zelenjava, prispevajo k optimalnemu delovanju prebavnega sistema in spodbujajo telo k učinkovitejši uporabi hranilnih snovi.
Kaj potrebujemo za pridelavo?
Mikro zelenjavo lahko pridelujemo na podlagi iz substrata, Mazej pa priporoča bolj enostaven način z uporabo sterilne, 100-odstotne bombažne vate. »Uporabimo nizko plastično posodo, najbolje je, da vzamemo plastično embalažo, v kateri prodajajo jagodičevje. V posodo na dno položimo nekaj centimetrov vate in jo zmočimo. Posodo ali več njih damo na podstavek. Na mokro vato »posejemo« semena mikro zelenjave. Uporabimo posebna semena, ki so certificirana za mikro zelenjavo. Posodo postavimo na svetel prostor, a ne k radiatorju oz. na sonce,« pove navodila Mazej.
Ko je pridelek pobran, vse skupaj z vato zavržemo v biološke odpadke, oprano posodo pa lahko znova uporabimo. Kot posodo lahko uporabimo tudi daljši nizek podstavek za rože, plastični žleb …
Kdaj in s čim bomo jedli?
Različna semena različno dolgo kalijo. V času kalitve in rasti se bo mikro zelenjava najbolje počutila na sobni temperaturi, ki se giblje med 16 in 25 stopinj Celzija. Višja je temperatura, hitreje bodo semena kalila. Za rast je najbolj primerna temperatura okrog 20 stopinj Celzija.
»Kreša navadno potrebuje kakšen teden, kapusnice, sploh rdeče zelje, pa med 10 do 14 dni. Bolje je, da posejemo več kultur in jih lahko jemo postopoma, tako kot rastejo. Ko je zelenjava oziroma so zelišča dovolj velika, ko so pognala mlade liste, pridelek s škarjami porežemo in dodamo drugi zelenjavi ali potresemo po jedeh – rižoti, testeninah, kašah, juhah, mesu, ribah, pici – vmešamo v različne namaze, smutije, stisnjene sokove, damo v sendvič,« našteva Mazej.
