Velenje, 30. novembra – »Kako hitro teče čas. Kar ne moremo verjeti, da so stanovanja na Jenkovi 18 naš dom že pet let,« je sedemnajst svojih sostanovalcev v varovanih stanovanjih, ki so se zbrali v skupni sobi za srečanja, nagovorila Regina Kukovič. Mizo so krasile penine in dve čokoladni torti. Vse je bilo pripravljeno za praznovanje, 28. novembra 2019 so namreč dobili ključe v prvem objektu varovanih stanovanj v MO Velenje.
In prišel je kovid
Kar hitro po vselitvi so bili stanovalci pred zahtevno preizkušnjo – marca 2020 se je namreč začela epidemija kovida. Kot so povedali, so se z njo dobro spopadali, upoštevali vsa navodila za osebno zaščito, predvsem pa so ostajali vsak za svojimi vrati.
Danes je prav nasprotno. »Srečo imamo, da smo se v tem objektu našli ljudje, ki imamo podobne interese, smo vsi redoljubni, vedoželjni, prijazni drug do drugega. Živimo kot velika družina, pomagamo si, radi se družimo,« so povedali.
»Veliko je vredno, da so med nami posamezniki z veliko talenti in da teh ne skrivajo. Imamo telovadbo, pevske vaje zborčka Marjetice, ki ga vodi harmonikar Ivan Stropnik Vanč, srečujemo se na kavi, praznujemo rojstne dneve in praznike, na čajankah se srečamo s socialno delavko Barbaro in poslovno sekretarko Katarino iz Doma za varstvo odraslih, v skupni sobi smo uredili knjižnico, stene nam je polepšal sostanovalec Jože Hohkraut s svojimi akvareli. Res se imamo lepo,« so naštevali.
Sprva ni šlo, zdaj je bolje
Pa vendar je Regina Kukovič izpostavila tudi manj prijetne stvari. Ko so po vselitvi ugotovili nekaj pomanjkljivosti in imeli pripombe na vzdrževanje, sta bila oba lastnika stanovanj slabo odzivna tudi na pisne pripombe. Stanje se je izboljšalo, ko so imenovali predstavnika bloka, Marjana Jedovnickija, ki funkcijo opravlja še danes. Tako so med drugim dobili nova vhodna vrata z avtomatskim odpiranjem, nameščen je bil defibrilator, dobili so dovolilnice za obiskovalce in prostor za rekreacijo. Zdaj so zadovoljni.
Regina Kukovič je pri povzemanju življenja v teh petih letih povedala, da so jim ta leta prinesla veliko lepega, a tudi kaj žalostnega. »V tem času smo izgubili enega stanovalca in dve stanovalki, dve pa sta se preselili v Dom za varstvo odraslih,« je dejala.
Nasmejana in dobrovoljna družba se je v sobotnem večeru še bolj razživela, ko jih je s šopkom rož nenapovedano obiskala Katarina. Počili so zamaški penine, razrezali so torti in sklenili: »Želimo si, da bi bili kolikor toliko zdravi, da bi se v bloku še naprej tako dobro razumeli in dočakali čez pet let 10. obletnico bivanja v tem bloku. Bodimo prijazni drug do drugega, spoštujmo se in imejmo se radi.« Je treba še kaj dodati? Čestitke in naj se jim želje izpolnijo.
