Topolšica, 12. novembra – Ta teden poteka svetovni teden kakovosti, svetovni dan kakovosti pa se na predlog OZN obeležuje od leta 1990. Izbran je bil drugi četrtek v novembru. Dan kakovosti je namenjen ozaveščanju o pomenu kakovosti za razvoj in blaginjo na svetovni in nacionalni ravni, pa tudi za vsakdanje življenje in poslovanje organizacij ter za razvoj posameznika.
Izvira iz gibanja, ki se je začelo v petdesetih letih 20. stoletja. V tem času so se organizacije po svetu začele zavedati pomena standardizacije in kakovosti proizvodov. Od takrat je ta dan postal priložnost za priznanje dosežkov v kakovosti, kot tudi priložnost za prepoznavanje izzivov in prizadevanj za izboljšanje.
Letos je dan kakovosti 14. novembra in letošnja tema »Kakovost: od skladnosti do uspešnosti« poudarja premik od zgolj izpolnjevanja standardov do resnične odličnosti in doseganja vplivnih rezultatov.
Rokovanje s kisikom
Teden kakovosti so zaznamovali tudi v Bolnišnici Topolšica, kjer so prav prejšnji teden uspešno opravili prvo certifikacijsko presojo standarda kakovosti v zdravstvu. Dan kakovosti pa so pripravili v torek, 12. novembra. Kot je povedala vodja kakovosti mag. Brigita Putar, univ. dipl. org., viš. med. sestra, so za vse zaposlene pripravili štiri polurna predavanja in usposabljanja z naslovom Vloga medicinske sestre pri različnih aplikacijah kisika. Vodila jih je mag. zdr. ved Edina Suljkanović.
“Strokovna tema je torej bil kisik, rokovanje z njim in različni načini aplikacije kisika. 80, 90 odstotkov bolnikov je v naši bolnišnici tako ali drugače na kisiku; nekateri ves čas, nekatere nanj priključimo ob poslabšanju zdravstvenega stanja. Zato je tako za zdravnike kot medicinske sestre zelo pomemben pravilen način rokovanja s kisikom. Seveda se tega vsi naučijo med šolanjem in s prakso, obstajajo tudi standardi in navodila, a tudi pri rutinskem delu se lahko izboljšamo,” pojasni Brigita Putar.
Za primer navede aparat HI-flow z velikimi pretoki kisika, ki so ga zelo veliko uporabljali v času kovida, zdaj pa njegova uporaba ni več tako pogosta. Zato je bilo treba znanja za rokovanje z aparatom obnoviti.
“Sprožila se je tudi razprava, kako pacientu predstaviti pomen uporabe kisika oziroma kako ga prepričati za uporabo maske. Pacient, ki ga duši, ima občutek, da ga maska še bolj duši in težko to sprejemajo sploh kronični bolniki. Kako torej pristopiti k takšnemu pacientu in ga prepričati, da mu bo maska pomagala. Odzivi in zadovoljstvo zaposlenih po usposabljanju so bili dobri,” je sklenila mag. Brigita Putar.