Svetniki Občine Šoštanj so se danes sestali na 17. redni seji. Potrdili so spremembe proračuna za letošnje leto, podaljšali imenovanje mag. Milojki Bačovnik Komprej za vršilko dolžnosti direktorice Zavoda za kulturo Šoštanj do konca aprila prihodnje leto ter soglašali z imenovanjem Alenke Kikec za direktorico Zavoda za turizem Šaleške doline.

Zadnja točka dnevnega reda je bila seznanitev svetnikov s predlogom Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, zato so se v drugem delu seji pridružili še gostje: minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, d. o. o., mag. Branko Debeljak, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj, d. o. o., in mag. Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje, d. o. o..

Župan Boris Goličnik je za uvod k tej točki dejal, da je na predlog interventnega zakona Občina Šoštanj podala 14 pripomb in predlogov, za katere želi, da se upoštevajo, ter dodal, da sam interventnemu zakonu ne nasprotuje, v kolikor je to najboljša rešitev. Kot ključno je izpostavil vprašanje financiranja in izrecno zahteval – kot župan in kot nacionalni koordinator za pravični prehod –,  da mora biti zagotovljen pravični prehod za prebivalce Šaleške doline.

Kumer: rešitev za mehek prehod k opuščanju premoga

O nujnosti sprejema interventnega zakona so nato spregovorili vsi štirje gostje. Minister Bojan Kumer je dejal, da je v izjemno težkem položaju. Kot domačin dobro ve, kaj je Šaleška dolina dala za slovensko energetiko, a se obenem zaveda, da preostali del Slovenije tega ne vidi. V zadnjih mesecih so z majhno ekipo na ministrstvu ogromno časa in energije posvetili možnim načinom zagotavljanja nadaljnjega delovanja Termoelektrarne Šoštanj ter našli rešitev v sprejemu interventnega zakona. Z njim bodo zagotovili nadaljnji obstoj termodivizije v Šaleški dolini in ustvarili pogoje za mehek prehod in postopno zapiranje Premogovnika Velenje. Dejal je še, da bodo skušali slediti nekaterim pripombam občine na predlog interventnega zakona in da je trdno prepričan, da je interventni zakon pravi način.

Štokelj: razlog za ukrepanje je trg

Rešitev, kako zagotoviti delovanje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje v prihodnje, so intenzivno iskali tudi na HSE. Generalni direktor Tomaž Štokelj je pojasnil razloge, zakaj je interventni zakon nujno sprejeti do 1. 1. 2025 in zakaj ni več možno delovati kot do zdaj. Povedal je, da razlog ni v spremembi zakonodaje, temveč v spremenjenih razmerah na trgu. Brez sprejema interventnega zakona obema družbama zelo hitro grozi insolventnost.

Debeljak: brez zakona sledi stečaj TEŠ

Tudi generalna direktorja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje sta potrdila, da so se znašli v izjemno težki situaciji. Branko Debeljak je poudaril, da zakon, kot je zastavljen, omogoča nadaljnje delovanje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Brez sprejema zakona se bo TEŠ maja znašel v rdečih številkah. Ker zakonodaja govori o »grozeči insolventnosti«, bi brez interventnega zakona morali reagirati že veliko prej.

Mavec: PV zapremo 1. 1. 2025

Še bolj konkreten je bil Marko Mavec, ki je dejal, da je na deponiji dovolj premoga do konca aprila, tako da bi lahko proizvodnjo zaključili s 1. 1. 2025. To pa bi pomenilo, da bi 2000 ljudi  na Premogovniku Velenje in še 400 v Termoelektrarni Šoštanj ostalo brez dela, saj podlage za financiranje zapiranja premogovnika (še) ni.

Svet Občine Šoštanj zakonu ne nasprotuje

Po krajši razpravi so svetniki sprejeli naslednji sklep:
»Svet Občine Šoštanj se je seznanil s predlogom Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini.
Svet Občine Šoštanj ne nasprotuje interventnemu zakonu, pričakuje pa, da Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vanj vključi sprejemljive pripombe, ki jih je na ta zakon podala Občina Šoštanj.
Svet Občine Šoštanj zahteva, da bo Vlada Republike Slovenije upoštevala zaveze pravičnega prehoda v skladu z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.«

Dermol: Odmikamo se od pravičnega prehoda

Velenski župan Peter Dermol je presenečen nad razpravo in sklepi šoštanjskih svetnikov, ker kot je dejal, meni, da grožnje o skorajšnjem stečaju TEŠ in zapiranju Premogovnika Velenje z novim letom, niso primerne. »Konec koncev imamo vodstva energetskih družb, ki so odgovorna za vodenje njihovih enot in je zelo neodgovorno, da čez noč nekdo reče, da bo podjetje šlo v insolventno stanje ali v stečaj. In to podjetje, ki je strateškega pomena za celotno državo, ki zagotavlja energetsko varnost. Težko bom rekel, da se strinjam, s temi besedami. Direktorji so pač tisti, ki morajo skupaj z ministrstvi sprejeti določene odločitve.«

Dejal je še, da kljub pozivom in dostopu do informacij javnega značaja ni prejel odgovora na svojo zahtevo, da se predočijo pravna mnenja, ki dokazujejo, da je to edini možen scenarij.  »Kolikor vem, tudi določena ministrstva v vladi izpostavljajo ravno ta vprašanja, torej kje so dokumenti, ki dokazujejo, da je to edini možni scenarij.« Znova je poudaril še, da se rešitve odmikajo od pravičnega prehoda.

O tem, da je svet Občine Šoštanj na nek način podprl interventni zakon, pa: »Podrobnosti vsebine in razprave ne poznam, vem pa, da je Svet Občine Šoštanj v preteklem mandatu soglašal s tem, da lahko takoj zaprejo PV in TEŠ in že tista odločitev me je zelo negativno presenetila. Zdaj pa pričakujem, da bo tudi Občina Šoštanj predvsem zaščitila družbeni interes. Naše stališče je, da smo se pripravljeni pogovarjati, iskati kompromise, ampak ne na način, da se bo tveganje po zaščiti družbenega interesa zmanjševalo, temveč predvsem smeri, da bomo imeli vsi trdno garancijo, da gre ta proces v pravi smeri.«